Franja

saponacé, e [sapɔnase] adjectif milast, milnat

Sārmata -ae, m (Σαρμάτης) Sarmát, sg. večinoma kolekt.: LUCAN., MART., IUV., CL., HIER., nav. pl. Sārmatae -ārum, m (Σαρμάται) Sarmáti, preb. vzhodnoevropske nižine od Baltskega morja in Visle do Volge: CU., MEL., PLIN., STAT., T. Od tod

1. adj.
a) Sārmaticus 3, adv. -ē (Σαρματικός) sarmátski: LUCAN., STAT., VAL. FL., gens O., mare pri O. Črno morje, pri T. pa Baltsko morje, laurus MART. zmaga nad Sarmati, Sarmatice loqui O.; subst. Sārmatica -ōrum, n Sarmátsko (ozemlje): SEN. PH.
b) Sārmatis -idis, f sarmátska: umbra, tellus O.

2. subst. Sārmatia -ae, f (Σαρματία) Sarmátija, Sarmátsko: MEL., PLIN.

sarrasin, e [sarazɛ̃, in] adjectif saracenski, arabski; masculin, féminin Saracen, -nka; masculin (= blé masculin sarrasin) ajda; féminin, histoire mreža z železnimi špicami, ki so jo spustili med vzdižni most in vrata utrjenega srednjeveškega gradu

sarrois, e [sarwa, z] adjectif saarski

Sārsina in (po večini rokopisov in napisov) Sāssina -ae, f (ἡ Σάρσινα) Sársina, Sásina (še zdaj Sarsina), mesto v Umbriji ob reki Sagis (Sagis), Plavtov rodni kraj; obl. Sassina: MART., SIL. Od tod

1. adj. Sārsinās (Sāssinās) -ātis sársinski (sásinski), sarsinátski (sasinátski), iz Sársine (Sásine), pri Sársini (Sásini): Sassinate de silva MART., Cebanum hic e Liguria mittit ovium maxime lacte, Sassinatem ex Umbria mixtoque Etruriae atque Liguriae confinio Luniensem magnitudine conspicuum PLIN., [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici FEST.; subst. Sārsinātēs (Sāssinātēs) -ium, m Sársinci (Sásinci), Sarsináti (Sasináti), preb. mesta Sarsina (Sasina): PLIN.

2. subst.
a) Sārsinātis -is, f Sársinka (Sásinka), Sarsinátka (Sasinátka): quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes PL. (v besedni igri).

satané, e [satane] adjectif, populaire vražji, preklet

un satané menteur vražji lažnivec

satiné, e [satine] adjectif satiniran; figuré bleščeč, lesketajočse kot saten; masculin satenov blesk

tissu masculin, papier masculin satiné satinirana tkanina, satiniran papir

satiricus 3, adv. -ē (satira) satiričen, satirski, zabavljiv, posmehljiv, zbadljiv, porogljiv: satirici carminis scriptor LACT., satirica materies SID., satirici versūs (pl.) SID. (ki piše ta adj. napačno satyricus; prim. Satyricus pod Satyrus); adj. satiricē: PORPH. (pri katerem najdemo v nekaterih izdajah saturice in celo satyrice); subst. satiricus -ī, m satirik, zabavljičar, zabavljivec, zabavnik: SID. (z napačno obl. satyricus).

satisfaisant, e [-fəzɑ̃, t] adjectif zadovoljiv; zadosten

résultat masculin satisfaisant, réponse féminin satisfaisante zadovoljiv rezultat, odgovor

satisfait, e [satisfɛ, t] adjectif zadovoljen (de z)

curiosité féminin satisfaite, désir masculin satisfait zadovoljéna, nasičena radovednost, izpolnjena želja
il est très satisfait de lui on je zelo ničemrn, domišljav, nadut

saturé, e [satüre] adjectif nasičen, saturiran (de z); figuré prenasičen, naveličan

l'air est saturé de vapeur zrak je nasičen s hlapi
marché masculin saturé nasičen trg, tržišče
il a lu trop de romans policiers, il en est saturé preveč kriminalnih romanov je prebral, jih je že naveličan

saturnin, e [satürnɛ̃, in] adjectif, médecine svinčev, svinčenast, povzročen od svinca

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

saucé, e [sose] adjectif

pièce féminin de monnaie saucée star novec iz bakra, prevlečen s tanko plastjo srebra; do kože premočen, moker kot miš

saucissonné, e [sosisɔne] adjectif stisnjen v obleki

saugrenu, e [sogrənü] adjectif nepričakovan; čuden in nekoliko smešen; absurden

question féminin saugrenue absurdno vprašanje

saumoné, e [somɔne] adjectif podoben lososu

truite féminin saumonée glavatica (postrv)

saumuré, e [somüre] adjectif konserviran v razsolu

harengs masculin pluriel saumurés slaniki v razsolu

sauté, e [sote] adjectif pečen, pražen

pommes féminin pluriel (de terre) sautées v maslu pečen, pražen krompir
masculin:

sauté de veau telečji ragu

sautillant, e [sotijɑ̃, t] adjectif skakajoč, poskakujoč; (slog) odsekan