Franja

sánje sueño m

kot v sanjah como en sueños
mučne, težke sanje (môra) pesadilla f
še v sanjah ne! (fig) ¡ni en sueños!, ¡ni soñarlo! ¡ni por soñación!, ¡ni pensarlo!
razlaga sanj interpretación f de los sueños, oniromancia f
razlagalec, -lka sanj intérprete m/f de (los) sueños
uresničiti sanje realizar un sueño
verjeti v sanje creer en sueños
sanje so le sanje los sueños, sueños son

sánkcija (-e) f

1. jur. sanzione:
določiti, poostriti sankcije imporre, inasprire le sanzioni
civilne, kazenske, mednarodne sankcije sanzioni civili, penali, internazionali

2. (odobritev, potrditev) sanzione, approvazione, conferma:
hist. pragmatična sankcija Prammatica sanzione

sans [sɑ̃] préposition brez

sans que (+ subjonctif) ne da bi
sans blague? brez šale? nemogoče!
sans cela (familier), sans quoi sicer, drugače
sans cesse neprestano
sans doute gotovo, zanesljivo, verjetno
sans aucun doute prav gotovo, brez dvoma, nedvomno
sans exception brez izjeme
sans couture, (technique) sans soudure brezšiven
sans date nedatiran
sans dents brezzob
sans fil brezžičen
sans façon neprisiljeno
sans faute nezmotljivo
sans mot dire, sans rien dire brez besede, familier ne da bi črhnil
non sans peine ne brez truda
sans le vouloir nehoté
cela va sans dire to je samo po sebi umevno, to se samo po sebi razume
vous n'êtes pas sans savoir morate vedeti, gotovo veste
enfant masculin sans frère ni sœur otrok brez brata in sestre
les jours sans brezmesni dnevi (v vojni 1939-1945)

sans-abri [sɑ̃zabri] masculin, invariable brezdomec

le tremblement de terre a fait 10000 sans-abri po potresu je ostalo 10000 ljudi brez doma, brez strehe

santificare

A) v. tr. (pres. santifico) relig.

1. posvetiti, posvečevati

2. kanonizirati; razglasiti, razglašati za svetnika

3. ekst. častiti:
santificare le feste posvečevati praznike

B) ➞ santificarsi v. rifl. (pres. mi santifico) relig. postati svet

sápa souffle moški spol ; (dih) haleine ženski spol , respiration ženski spol

brez sape hors d'haleine, essoufflé, à bout de souffle
v eni sapi d'une haleine, d'un trait
neprijetna sapa (iz ust) mauvaise haleine, haleine fétide
težka sapa difficulté(s)
f(pl) de respiration (ali respiratoire(s)), troubles moški spol množine respiratoires
priti ob sapo perdre haleine
priti spet k sapi reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)
pustiti koga do sape laisser quelqu'un souffler
vzeti komu sapo couper à quelqu'un le souffle (ali la respiration), suffoquer quelqu'un
zadrževati sapo retenir son haleine (ali son souffle, sa respiration)
ne dati komu, da pride do sape tenir quelqu'un en haleine
sape mu zmanjkuje (tudi, figurativno) il manque de souffle, il est à bout de souffle
to človeku vzame sapo on en a le souffle coupé

sápa (-e) f

1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato

sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto

sapin [sapɛ̃] masculin jelka, hoja; (= bois masculin de sapin) jelovina

sapin argenté, blanc, rouge srebrna, bela jelka, rdeča jelka (smreka)
le sapin, arbre masculin de Noël božična jelka
vert sapin temno zelen
sentir le sapin (populaire) biti, stati z eno nogo v grobu
il sent le sapin on ne bo več dolgo (umrl bo kmalu)

sarciō -īre, sarsī, sartum (nam. sarcsī, sarctum; prim. umbr. sarsite = sarcītē, gr. ἕρκος ograja, ograda, plot, okop, nasip itd., ὁρκάνη ograda, lat. sarcina, sartor)

1. (po)krpati, (za)krpati, zaši(va)ti, popraviti (popravljati), v prejšnje stanje postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), obnoviti (obnavljati): VARR., COL., MART. idr., sarcire est integrum facere P. F., sarcire funes veteres CA., aedes suas PL., vestimenta G., sarta tunica IUV., sarcire dolia quassa PLIN., rimas pedum PLIN. ali rupta intestina PLIN. (po)zdraviti, (za)celiti.

2. Klas. le metaf. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, zaménjati (zamenjávati, zamenjaváti), nadomestiti (nadomeščati): detrimentum C., incommodum virtute C., honore iniuriam CI., damna praedā L., ruinas generis lapsi (sc. apum) V., gratia male sarta H. slabo zaceljeno (= slabo obnovljeno) prijateljstvo. Večinoma pt. pf. sartus 3 kot adj. v običajni zvezi sartus et tectus, še pogosteje asind. sartus tectus (o poslopjih) „popravljen in pokrit“ = v dobrem stanju se nahajajoč (bivajoč), dobro ohranjen, dobro popravljen, znova postavljen (zgrajen, pokrit): aedem Castoris sartam tectam tradere CI., (sc. Chelidon) ... in his sartis tectis dominata est CI. ali in sartis tectis quo modo se gesserit CI. v (takih) stavbnih (stavbinskih, gradbenih) zadevah, sarta tecta exigere CI., L., DIG. nadzorovati stavbni položaj (stanje stavb), opera publica, quae locantur, ut integra praestentur, sarta tecta vocantur P. F.; z gen.: sarta tecta aedium sacrarum ... tueri CI. stavbni položaj, instaurare sarta tecta domūs ali templi VULG. hišo (svetišče) spraviti v dobro stanje; pren.: sarta tecta tua praecepta habui PL. sem imel v čislih, Curium sartum et tectum, ut aiunt ... conserves CI. EP. v dobrem stanju (položaju) = v dobrem zdravju, pri dobrem zdravju – Adv. sartē = integrē: P. F.

sarda

1. f sardina:
pasta con le sarde kulin. testenine s sardinami (palermska specialiteta)

2. f miner. karneol

3. f zool. sardon (Sarda)

satelít (-a) m

1. astr. satellite:
Jupitrovi sateliti i satelliti galileiani, di Giove

2. teh. satellite:
umetni satelit satellite artificiale
komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit satellite per le comunicazioni, meteorologico, per la navigazione
prenos, zveza preko satelita trasmissione, collegamento via satellite

3. pren. stato satellite

satiās -ātis, f (neklas. in večinoma le v nom.; satis)

1. sitost, nasičenost, zadostnost: PL., AMM. idr., sanguinis ACC. AP. NON., supplicii ACC. AP. CI., cum sat haberet, satias manum de mensa tolleret VARR. FR., ad satiatem LUCR. dosita, do sitega, satias cibi LUCR., frumenti S. AP. NON.

2. metaf. prenasičenost, prenasičenje, naveličanost, naveličanje, gnus, ogaba, stud, odpor, omrza, pristúda, priskúta: SIL., AMM. idr., ubi satias coepit fieri TER., divites satias in melius mutet T.; z objektnim gen.: satias omnium rerum LUC. AP. NON., studiorum istorum TER., vini, amoris L.

satis, okrajšano sat (gl. sat), adv. (okameneli nom. sg. subst. *sati-s, nasičenje, sitost; prim. gr. ἄω [iz *σάω] s homerskim inf. aor. ἆσαι in fut. ἄσειν (na)sitim, ἅδην (za)dosti, ἄατος nenasiten, lat. satur, satiās, satiēs, satietās, satiāre, got. saþs = stvnem. sat = nem. satt = sl. sit, got. sōþ sitost, gasoþjan nasititi, lit. sótis sitost, sotùs sit, zlahka nasitljiv, sótinti nasititi, sl. sitost)

I. adj. indecl.

1. zadosten, dovolj(š)en, (za)dosti, dovolj; kot predik. pri pomožniku: PL., TER., TIT. AP. NON., H., SEN. TR. idr., id (hoc O.) mihi satis est CI. mi zadostuje, id sibi sat esse ad ... C., cui, si coniuret populus, vix totus s. sit LUC. FR. bi bil kos, s. est tibi praesidium in legibus CI., is numerus s. erat L., si ad arcendum Poenum consul alter s. esset L., in poenas non s. unus eris O.; satis (sat) est z inf. ali ACI kot subj.: L., LUCR. idr., s. erat respondere CI., nec vidisse semel s. est V., non s. est dixisse H., non est s. aestimare PLIN. ni mogoče dovolj ...; s kondicionalnim stavkom: PL. idr., mi s. est, si ... vitam famaque tueri incolumem possum H.; tako tudi: satis est, dum ... TER. Kot odvisni predik. pri glag. habere, credere, putare imeti (šteti) za zadostno, komu zadostovati kaj, dovolj biti komu kaj, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: quando id, quod s. erat, satis habere noluit PL., neque vero id s. habuit N.; z inf.: CA., TER., LUCR., VELL. idr., nostri s. habebant discedere C., vos s. habebatis animam retinere S., si non s. habet avaritiam suam explere CI., s. habeant se defendere N., non ille s. cognosse habet O., illud notasse s. habeo Q., non s. credunt excepisse, quae relicta erant Q., dum s. putant vitio carere Q.; s kondicionalnim stavkom: si, quae similia veri sint, pro veris accipiantur, s. habeam L., s. habebant, si salvi esse possent N., s. habebam, si tenues res meae nec mihi pudori nec cuiquam oneri forent T.; s quod: IUST. idr., senatus censuit s. habendum, quod praetor iusiurandum polliceretur L. Pogosto subst. z gen.: PL., TER., Q., DIG. idr., si s. aetatis atque roboris haberet CI., s. firmitatis CI., praesidii CI., N. amicorum S., honorum, virium L., habebat enim s. eloquentiae N. precej, iam s. terris nivis atque dirae grandinis misit pater H.

2. poseb. v komp. satius bolj(š)e, koristnej(š)e, uspešnej(š)e, primernej(š)e, ustreznej(š)e; satius esse ali satius censere, credere, existimare, putare, videri z inf. in ACI: satiust (= satis est) mihi quovis exitio interire PL., plus scire satiust quam loqui servom hominem PL., mori satius esse CI., mori me satius est TER., inter feras satius est aetatem degere quam in hac tantā immanitate versari CI., id, quod neque obest neque adiuvat, satius est praeterire CORN., obrui Aetnae ignibus aut mergi freto satius illi insulae esse quam ... L., bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere S., satius esse in Asia quam in Europa dimicari N., nonne fuit satius tristis Amaryllidis iras atque superba pati fastidia? V., ut satius multo iam sit parēre quietum quam regere imperio res velle LUCR., satius existimans concedere quam armis contendere N., satius putaverunt in urbe eum comprehendi N., quis satius censeat absinthite vino utendum potius quam absinthio ipso? PLIN., satius tenues ducere credis acos MART., terga hostium impugnare satius visum est L.; satius est z ut: NOV. FR. idr., satius est, ut se ab uxoris congressione contineat LACT.; satius = potius „raje“ je le napačna razvozlava besedila pri VARR. (Rerum rusticarum libri 1, 2, 26) in pri PR. (3, 32(38), 31). –

II. adv.

1. (za)dosti, zadostno, dovolj (naspr. parum, minus)
a) pri glag.: PL., TER., CORN. idr., s. consequi, s. ostendere CI., te s. laudare non possum CI., s. providere S., omnibus s. compositis L.; abs.: de hoc s. CI. ali sed s. de hoc N. (sc. dictum est).
b) pri adj.: PL., TER., DIG., AUR. idr., s. honestus CI., quod supplicium s. acre reperietur in eum? CI., sed iam s. multa de causa (sc. dixi) CI., vix s. exercitatus in dicendo N., s. providens S., s. sanus, s. certus, s. gnarus CU., responsa non dabantur s. fida V., s. beatus, s. spectatus, s. inter vilia fortis H.
c) pri adv.: s. diu PL., s. bene, s. honeste CI., neque s. me commode dicere neque s. graviter conqueri posse intellego CI., s. saepe S., s. adhuc TER., L. zadosti dolgo, sic s. TER. že velja, še precej. – V pogovornem jeziku pogosto sátine ali satin (satin') = satisne: satine est id ad illam vitam? CI., satine recte? TER. ali satine salve? ali satin salvae? PL., TER., S. FR., L., FR., AUS.

2. satis agere imeti dosti opraviti (opravka) s čim, imeti težave s čim: te in somnis egi satis PL., instruebatur acies a consulibus de vi ac multitudine hostium satis agentibus GELL., satisque agerent Romani GELL.; z gen. (s čim): satis agentes rerum suarum AP.; brezos.: pugnatur acriter, agitur tamen satis CI. EP.

3. satis kot jur. t. t. = zadostna (primerna) varščina (kavcija, jamčevina, založnina), zadostno poroštvo v zvezah
a) satis cavere ICTI. ali satis dare (pisano tudi kot sklop satisdare) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CA., ICTI. idr., de satis dando te rogo, quoad eris Romae, ut tu satis des CI.; z gen. (za kaj, zaradi česa, glede česa): satis dare (satisdare) damni infecti CI. spričo škode, ki se je je bati, če bi nastala kaka škoda, fideicommissi ICTI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satis datō (satisdatō), npr. debere CI. EP. ali promittere ICTI. z dano varščino, z danim poroštvom.
b) satis offerre zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) ponuditi (ponujati): ICTI.
c) satis accipere (pisano tudi kot sklop satisaccipere) zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) preje(ma)ti: PL., ICTI. idr., satis accipio, quae accipiunda sunt, satis accipiantur CA., iudicatum solvi satis accipiat; quibus a me verbis satis acceperit, isdem ipse, quod peto, satis det CI.; pren.: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum habere PL. = biti (za)trdno prepričan, trdno ((za)gotovo) vedeti, tako tudi: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum est alicui PL.
d) satis exigere ali satis petere zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) zahtevati: ICTI.; z gen. (za kaj, zaradi česa): ne satis fideicommissi peteretur DIG.
e) satis facio -ere, gl. satis-faciō. –

III. pogosto se uporablja v zloženkah, gl. satis-acceptiō, satis-accipiō, satisdatiō, satisdato, satisdator, satis-dō, satis-faciō, satisfactiō, satisfactīonālis.

satisfaction [satisfaksjɔ̃] féminin zadoščenje, satisfakcija; zadostitev; zadovoljstvo; religion pokora

à la satisfaction générale na splošno zadovoljstvo
il donne satisfaction à son patron gospodar, šef je zadovoljen z njim
éprouver de la satisfaction občutiti zadovoljstvo
satisfaction d'un désir zadostitev, izpolnitev želje
le directeur a donné satisfaction aux revendications des grévistes direktor je ustregel zahtevam stavkujočih
obtenir satisfaction dobiti zadoščenje
une petite satisfaction majhno zadovoljstvo

satisfaire* [satisfɛr] verbe transitif zadovoljiti, ustreči; popustiti (strastem); dati zadoščenje (quelqu'un komu); verbe intransitif zadostiti, zadostovati

se satisfaire ustreči svojim željam; poiskati si zadoščenje
satisfaire à son devoir, à sa promesse izpolniti svojo dolžnost, obljubo
satisfaire l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje neke osebe
satisfaire à la demande, aux besoins zadovoljiti povpraševanje, kriti potrebe
on ne peut satisfaire tout le monde vsem ljudem se ne da ustreči
sa réponse ne nous a pas satisfaits njegov odgovor nas ni zadovoljil
satisfaire sa faim, sa soif utešiti si glad, žejo
satisfaire sa curiosité nasititi svojo radovednost
satisfaire les caprices de quelqu'un ustreči kapricam kake osebe
satisfaire aux revendications d'ouvriers en grève ustreči zahtevam stavkajočih delavcev
se satisfaire (familier) opraviti naravno potrebo, olajšati se

sator -ōris, m (serō²)

1. sejalec, sadilec: VARR., COL., PLIN.; pooseb. kot božanstvo: SERV.

2. klas. le metaf. začetnik, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (s)početnik, roditelj, oče: PH., SEN. TR., SIL., FR. idr., omnium rerum ... seminator et sator et parens est mundus CI., sator sartorque scelerum PL., litis L., aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator PAC. FR., caelestum sator CI. POËT. = hominum sator atque deorum (= Iuppiter) V., annorum nitidique sator pulcherrimus mundi (= Ianus) MART., omnium deorum sator (= Saturnus) LACT.

satrapēs -ae, acc. -ēn (CU., PLIN.), m (staroperz. beseda xšaçapāvan „varuh dežele“, gr. σατράπης) satráp, perzijski namestnik: Mardonius, satrapes regius N., Oxyartes, satrapes nobilis CU. – Polatinjeni soobl.

1. satrapa -ae, m: TER., CU. (z dat. sg. -ae), AMM., IUL. VAL., VULG.

2. satraps -apis, m: SID., N. (z gen. -apis in acc. -apem), CU. (z abl. -ape), AP. (z nom. pl. -apēs), IUL. VAL. (z abl. pl. -apibus). V pl. se ta beseda klas. sklanja le po 1. sklanjatvi (satrapae -ārum): N., CU., PLIN., VULG.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

Satzfetzen, der, nur Satzfetzen hören können slišati le raztrgane kose stavkov