Franja

arbustus 3 (arbōs)

1. z drevjem zasajen: ager Ci., Plin., locus Col.

2. na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Plin.; pren.: arbustiores res Tert. trdnejše, varnejše okoliščine. Od tod subst. arbustum -ī, n drevje, drevesni nasad, sadovnjak: Ca., Lucr., H., pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt Ci., ipsa (te) haec arbusta vocabant V.; pren.
a) trtje, vinograd, v katerem se vinska trta vzpenja ob drevju (vinea je vinograd, v katerem se trte plazijo po tleh ali pa so oprte s koli): Ca., L. idr., cum me arbustum videre (= vidērunt)... incidere falce V., expressa arbusto (dat.) convicia H. (če je kdo po pomladnem enakonočju še rezal v vinogradu, so se mu rogali s klicem: kukuk!).
b) o raznem drugem drevju: cumque satis arbusta O. setvišče in gozd, non omnes arbusta iuvant V. grmovje.

arc-bouter, s' [arbute] opreti se, upreti se (v)

arc-bouter contre mur opreti se na zid

arceō -ēre -uī (-)

1. ograditi, zagraditi (zagrajati), zajeziti, zadrž(ev)ati: nos flumina arcemus Ci., (alvus) arcet et continet, quod recepit Ci.; pren. zadrž(ev)ati, utesniti (utesnjevati), brzdati: videbam... audaciam... non posse arceri otii finibus Ci., summus ipse deus, arcens et continens ceteros (orbes) Ci.

2. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, odgnati (odganjati), odpraviti (odpravljati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: arcuit omnipotens O.; z acc.: eos neque portae neque muri hostium arcuerant L., teneras arcebant vincula palmas V., odi profanum vulgus et arceo H., arc. somnos O., bellum, commeatūs praesidii Romani L., arma Vell., furorem Lucan., ignotos et aliis offensos... procul arcebat T., arc. vim extremam, mortem, imbrem et ventum T., solem Plin., prospectum Gell., aquam pluviam Dig.; v pass.: ille... scit, ut hostium copiae, tu, ut aquae pluviae arceantur Ci.; z abl. instrumenti: ferro... eam arcere contumeliam statuunt L., hostes missilibus Cu.; izhodišče z abl.: aliquem aditu, reditu, ascensu, agro, Galliā Ci., transitu hostes Ci., hostem transitu amnis Cu., aliquem longe Latio V., externos finibus suis O., aliquem foro L., aliquem rapinis Vell., aliquem foribus T., aquā et igni aliquem arc. (gl. aqua) T., arceri progressu Suet.; s praep. a(b): tu, Iuppiter,... hunc et huius socios a tuis ceterisque templis... arcebis Ci., aliquem a progressu arcere Ci., arcere aetatem a libidinibus, homines ab iniuria, ab improbitate Ci., pecus a praesepibus V., famulas a limine templi O., aliquem ab amplexu O.; pesn. (u)braniti, (ob)varovati koga pred čim: Aenean arcete periclis V., (portus) classes aquilonibus arcet H., irascar amicis, cur me funesto properent arcere veterno H.; z dat. commodi: hunc (asilum) arcebis gravido pecori V.; skladi: arcere, ne... L., aliquem arcere non quire, quin... L.; pesn. in poklas. z ACI: plagam sedere cedendo arcebat O., dictis, quae clamor ad aures arcuit ire meas O., nec Augustus arcuerat Taurum... hostiles exuvias... conferre T.

arcēssō -ere -īvī -ītum (najbrž iz ar [= ad] in facessere prizadevno delati, dobavljati)

1. poz(i)vati, poklicati, poslati po koga: S. idr., arcessit alter consul Siculos Ci., cum me vestra auctoritas arcessierit Ci., factum esse, uti ab Arvernis Sequanisque Germani mercede arcesserentur C., qui... adulescenti negare non potuerit, quin eum (Platonem) arcesseret N., consules extemplo arcessiti L.; izhodišče z abl.: ego litteris Sestium Capuā arcessivi Ci., Corintho colonos arc. N.; s praep.: aliquem ex citeriore Hispania S., ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., auxilia a Vercingetorige C., exercitum ab Tanai Cu., aliquem a Gadibus Plin., aliquem de exsilio Asc.; z adv.: undique praesidia S.; smer z acc.: uxorem domum Ter., Aesculapium ab Epidauro Romam L.; s praep.: arc. aliquem ad se Ter., Ci., N., generum ad se arcessi iubet N., aliquem in senatum, in patriam Ci., amicum trans mare Q.; z adv.: domo dudum huc arcessita sum Pl.; namen: Gallorum gentem ad bellum S., aliquem ad laboris societatem Ci., ad evertenda rei publicae fundamenta Gallos Ci., Gallos auxilio (dat. = na pomoč) C., arcessitur lavatum (sup.) interea virgo Ter.; redkeje pren. poslati po kaj: aurum Pl., res transmarinas Ci., sin melius quid (sc. vini) habes, arcesse H., arc. tormenta aut missilia tela T.

2. occ.
a) iz podzemlja pozvati, poklicati: manes coniugis V.
b) nevesto pripeljati v ženinovo hišo: virginem accersant (= arcessant, glej opombo) Ter., quor uxor non accersitur Ter.
c) jur. na sodišče, pred sodnika, na zagovor poz(i)vati, od tod (ob)tožiti, (ob)dolžiti, (o)kriviti; z gen. criminis: aliquem capitis Ci., pecuniae captae S., maiestatis T.; z abl.: innocentem iudicio capitis, aliquem ambitūs crimine, aliquem statuarum nomine Ci., aliquem veneni crimine Suet.; v pozni lat. tudi arc. aliquem in crimen laesae maiestatis Amm. in v pass. z NCI: arcessebantur ministri fuisse Galli ferocientis Amm.; pren.: arc. aliquem inscitiae Nigidius ap. Gell.

3. pren.
a) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, priskrbeti (priskrbovati), povzročiti (povzročati): quies molli strato arcessita L., quemque sibi tenues nascentem arcessere vitas V., somnum in ossa Pr., somnum medicamentis Cels., gloriam ex periculo Cu.; navleči, nakopa(va)ti si kaj (v slabem pomenu): illic homo a me sibi malam rem (nesrečo) arcessit iumento suo Pl., ne arcessant bellum L., arc. causam sibi mortis Val. Max., mortem Val. Max., mors arcessita Plin. iun.
b) snov, misli idr. iz česa vzeti, jemati, zaje(ma)ti: ab exteris nationibus adscita atque arcessita (sacra) Ci., rivulus arcessitus et ductus ab ipso capite accusationis Ci., comoedia ex medio res arcessit H., zajema iz vsakdanjega življenja, arc. fabulas longe Petr., res extrinsecus, ea aliunde Q. Od tod pt. pf. arcēssītus 3 od daleč vzet (zajet) = prisiljen, pritegnjen: dictum Ci., color Sen. rh., affectatio innata, non arcessita Q., ioci Suet.

Opomba: Soobl.: accersō -ere (po premeni črk iz arcēssō): Ter., N., S. idr.; redkeje (iz pf. arcessivi) arcēssiō -īre, arcessiam, arcessiens, arcessiri Eccl., arcessiretur Front., arcessirentur Suet., arcessier (= arcessiri) Caecil. fr., Ter., in accersīrī: Auct. b. Afr., Front., Macr.

Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.

Archemorus -ī, m (Ἀρχέμορος) Arhemor, s pravim imenom Ofelt (Opheltēs), sin nemejskega kralja Likurga; usmrtil ga je zmaj, ker ga je pestunja Hizipila pustila samega, ko je hotela „sedmerici“, ki je šla nad Tebe, pokazati vrelec. Sedmerica mu je dala ime Ἀρχέμορος, „prednik v usodi“, ter njemu na čast ustanovila nemejske igre: Tert., Aus.; to ime je dobil tudi vrelec ali reka Largija (Largia), ki jo je Hizipila pokazala sedmerici: Stat.

architector -ārī -ātus sum (architectus) po načelih višjega stavbarstva umetno zgraditi, postaviti, napraviti (napravljati): Corn., Vitr.; s pass. pomenom: aedes architectata est N. ap. Prisc.; pren. umetelno snovati: voluptates Ci.

arcnija samostalnik
1. neformalno (zdravilo) ▸ gyógyír, orvosság, približek prevedka ▸ gyógyszer
Ni je take lekarne na svetu, kjer bi človek dobil take arcnije, da ga na koncu ne bi nesli na britof. ▸ Nincs olyan gyógyszertár a világon, ahol az ember olyan gyógyírt kaphatna, hogy a végén ne kelljen a temetőbe vinni.

2. neformalno (domače žganje) ▸ orvosság
Imela je medico, slivovko in podobne arcnije. ▸ Volt nála mézes és szilvapálinka, meg hasonló orvosságok.

3. neformalno (rešitev) ▸ gyógyír
Potrpljenje se je že prevečkrat izkazalo za precej enosmerno arcnijo s škodljivimi stranskimi učinki! ▸ A türelem túl gyakran bizonyult meglehetősen egyirányú, káros mellékhatásokkal járó gyógyírnek!

4. neformalno (zdravilna rastlina ali zelišče) ▸ orvosság, gyógyír, gyógyfűPriljudne žganjice, v katerih najdete žajbelj, rutico, hruške in druge arcnije. ▸ Kedvelt szeszesitalok zsályával, rutával, körtével és más gyógyerejű összetevőkkel.

arçon [arsɔ̃] masculin ogrodje sedla; enoleten poganjek (trte)

chevat masculin d'arçon (sport) konj (telovadno orodje)
être ferme dans, sur ses arçons trdno sedeti v sedlu
vider les arçons pasti s konja

ārdeō -ēre -ārsī, ārsūrus (ārdus = āridus)

I. intr.

1. (po)goreti, zgoreti: S., T. idr., arsit ignis H., Volcanus ardens H., ardens Vesta V.; o požarih: cum templum illud arderet Ci., domus ardebat in Palatio non fortuito, sed oblato incendio Ci., eodem tempore septem tabernae... arsere L., ardet Carthago L.; o gori Etni: Lact., Typhonis anhelitu Aetnam ardere dicunt Ci., ardet Aetne O.; met.: iam proximus ardet Ucalegon V. ali hospes paene arsit H. = ardet domus Ucalegontis, hospitis domus... arsit (prim. sl.: sosed je pogorel = sosedova hiša je pogorela), ultimus ardebit Iuv., cum domo sua arsit Eutr., impositis ardent altaria fibris V. vzplamtevajo od...; pren. (o negorljivih snoveh) žareti: Sirius... ardebat V., nubes ardens V., cum aliae terrae nimio fervore solis arderent Iust.

2. pren.
a) žareti, sevati, iskriti se, svetiti se, lesketati se: ardent oculi Pl., ardebant oculi Ci., oculos sibi Romanorum ardere visos aiebant L., puero dormienti... caput arsisse ferunt L.; z loc.: ardet apex capiti V. na glavi; z abl.: cum spumas ageret in ore, oculis arderet Ci., campi armis sublimibus ardent V., Tyrioque ardebat murice laena V.; occ. razvnet, vzburkan, razpaljen biti, plamteti: Galliam ardere C. da vre v Galiji, cum bello sociorum tota Italia arderet Ci. ko je plamen zavezniške vojne plamtel po vsej Italiji, totam Hispaniam arsuram bello L., quibus (Itala terra) arserit armis V., cum arderet acerrime coniuratio Ci. ko je bila zarota do vrha prikipela; prim.: cum maxime furor arderet Antonii Ci., omnium... in illum odia civium ardebant Ci. sodržavljani so plamteli od sovraštva do njega.
b) (od telesnih bolečin ali od kakega navdanja) goreti, žareti, (vz)plamte(va)ti, (raz)vnet biti, giniti, medleti: ardere podagrae doloribus Ci. mučen biti od..., cum omnes artus ardere (sc. dolore) viderentur Ci., dolor ossibus ardet V., ardentes siti fauces V., nunc demum mihi animus ardet Caecil. ap. Ci., dolore ardere atque iracundiā furere coepit Ci., ardebat studio belli, ardens odio vestri, ardere odio in illum, amore, desiderio, furore, cupiditate, avaritiā Ci., furiis V., ardet et iram non capit ipsa suam Progne O. vzplamti v jezi, raztogoti se, cum... cupiendo ardeant Gell.; pren. α) živo (močno) si česa želeti, hrepeneti, hlepeti, dehteti po čem: ardet in arma magis (Camilla) V., ardere in proelia V., in caedem T., omnium animi ad ulciscendum ardebant C.; z inf.: mederi invidiae animo ardebat S., ardemus scitari et quaerere causas V., nescit utro ruat et ruere ardet utroque O. β) goreti za koga, goreče koga ljubiti, vnet biti od ljubezni do koga; abs.: ardebant mentibus ambo O., miserere ardentis O.; z abl.: dicunt arsisse Bathyllo Anacreonta H., donec non aliā magis arsisti H.; z in: deus arsit in illā O.; z grškim acc.: Corydon ardebat Alexin V. γ) hudo obtežen (obremenjen) biti s čim: ardeo invidiā Ci. hudo me teži zavist, ardebat et crudelitatis et iniquitatis infamiā Plin. iun. hudo ga je težila sramota krutosti in krivičnosti. — Od tod adj. pt. pr. ārdēns -entis, adv. ārdenter

1. goreč, žareč, žarek: dextra ardentem facem praeferebat Ci., furiarum taedae ardentes Ci., ardentes laminae Ci. žareče, razbeljeno železo, ardentes lapides L., cupae Hirt., carbones Val. Max., ardentissima fax Amm.

2. pren.
a) ognjevit, vroč, žgoč, pekoč: ardentes papulae V. gnojni prišči, ardentis Falerni pocula H. „ognjevitega“ = živega, močnega, ardentes boleti, cibi Sen. ph., austri, ardens febris Plin., aqua Mart., quinta (zona) est ardentior illis (zonis) O., ardentissimum aestatis tempus, diei horae ardentissimae Plin.
b) plamteč, bleščeč, lesketajoč se, iskreč (isker), žareč: stella V., clipeum extulit ardentem V., (apes) ardentes auro V., ardentes oculi V., Sen. rh., P. Veg., flammā lumina ardentia Sen. ph., ardentissimus color Plin.
c) žarek = silen, hud, strasten: dolor ardens volneris Lucr. žarka bolečina, ira, virtus V., avaritia Ci., ardentes in aliquem litterae Ci. ep. „ogenj bruhajoče“ = hudujoče se na koga, ardens odium, ardentes amores sui L., iuvenis ardentis animi L., habere studia suorum ardentia Ci., eam mortem ardentiore studio petere Ci., ardentissimus amor Q., Vulg., ardentissimis votis exoptare Aug., ardentissimus clamor militum Gell.; o bitjih: iuvenum manus emicat ardens V. bojaželjno, ardens pater H. razjarjen, ardentes equi V. iskri, ardentissimus dux Fl. silno bojevit, ardenter cupere, ardentius sitire Ci., ardentius cohortari ad virtutem Ci. bolj živo, ardenter (ardentius) amare Plin. iun., Suet., ardentissime diligere Plin. iun.; (o govorniku in govoru) ognjevit: orator, oratio, actio Ci., verbum aliquod ardens, ut ita dicam Ci. tako rekoč navdušen izraz; toda: verba ardentia Arn. pekoče besede.

II. trans. žgati: arsus Plin. Val. žgan = pražen.

ardiente goreč, vroč, žareč; ognjevit; iskren

agua ardiente (Či) žganje
capilla ardiente s črnino zastrta soba z razsvetljenim mrtvaškim odrom

ārdor -ōris, m (ārdēre)

1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.

2. pren.
a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.

ardour ameriško ardor [á:də] samostalnik
vročina
figurativno gorečnost, vnema, navdušenje, strast

to damp s.o.'s ardour potreti koga, zmanjšati mu navdušenje

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

arēnārius 3 (arēna)

1. peščen: lapis Serv., Cass. peščenjak.

2. za igrišče namenjen: pila Isid.

3. za boje v amfiteatru namenjen (prim. arēna 2. d): fera Amm. Od tod subst.
a) arēnāria -ae, f(sc. fodīna) peščena jama, peščenek: Varr., Ci.; pl. tudi heterogen. arēnāria -ōrum, n.; Vitr.
b) arēnārius -iī, m α) učitelj začetnega računstva (ker so številke pisali na tablo, posuto s peskom): Ter. β) borec v amfiteatru, gladiator: Petr., Dig.

aretālogus -ī, m (gr.ἀρεταλόγος) blebetač o čednosti, ime zajedljivih filozofov (večinoma cinikov ali stoikov), ki so pri bogataških pojedinah zabavali goste in prodajali svojo modrost s smešno resnobo: Iuv., Suet.

Argēī -ōrum, m Argeji,

1. 24 kapelic (po 6) v štirih mestnih tribuah, kjer so pontifiki 16. in 17. III. opravljali ali dajali opravljati spravne daritve: Varr., O., loca sacris faciendis, quae Argeos pontifices vocant L.

2. 24 človeških podob iz bičja, ki so jih Vestalke vsako leto 15. V. svečano (ob navzočnosti pontifikov in oblastnikov) vrgle s Količastega mostu (Pons sublicius) v Tibero (po mnenju starodavnikov spomin na nekdanje človeške žrtve): Enn. ap. Varr., Varr.; prim. O. (Fast. V, 621 in nasl.).

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

argentum-ī, n (prim. gr. ἀργός svetel, ἀργής belo žareč, razbeljen, ἄργιλ[λ]ος bela glina = lat. argīl[l]a, gr. ἄργυρος)

I.

1. srebro: ignotum argenti pondus et auri V., vilius argentum est auro, virtutibus aurum H., fulgenti splendere auro atque argento Cat., erat ea navis plena argenti facti atque signati Ci. oblikovanega in kovanega; naspr. argentum infectum L. v palicah.

2. met.
a) srebrna posoda, srebrno posodje, srebrnina: ingens argentum mensis V., argentum ad vescendum factum L. namizna srebrnina, cenabat apud eum, argentum ille apposuerat Ci. namizno srebrnino, argenti optimi caelati grande pondus Ci. cizeliranega, naspr. argentum purum Ci., Plin. iun. ali lēve Iuv., hunc capit argenti splendor, stupet Albius aere H.
b) srebrn denar: arg. bigatum L. srebrni denariji z motivom dvovprege, Oscense L. oskovski denariji, argentum aere solutum est(po zakonu L. Valerija Flaka, ki je bil consul suffectus l.86, se je namesto s srebrnimi denariji plačevalo z bakrenimi sesterciji) S., argentum quoque magis quam aurum sequuntur T. srebrn denar, srebrniki — zlat denar, zlatniki; sinekdoha denar nasploh: Ter., ratio quidem hercle apparet; argentum οἴψεται Pl. račun se sicer ujema, a denarja ni, exercitum argento fecit S. ap. Sen. ph., negotiandi causā argentum in zonis habere L., argento parata mancipia L., multum enim differt, in arcane positum sit argentum, an in tabulis debeatur Ci., cum tu argento post omnia ponas H. —

II. argentum vivum živo srebro: Vitr., Plin.