Franja

Ārsia -ae, f Arzija, mejna reka med gornjo Italijo in Ilirijo: Plin., Fl.; Arzija, mesto ob tej reki: Plin.

Ārsia (-ae) silva -ae, f Arzijski gozd v Etruriji, kjer je bila l.509 bitka med Tarkviniji in Rimljani: L., Val. Max.

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.

art samostalnik
ponavadi v pridevniški rabi (o umetnosti) ▸ művészeti, artOb odprtju bodo v sliki in besedi predstavili art kulturo. ▸ A megnyitón képekben és szóban mutatják be az art szcénát.
Povezane iztočnice: pop art, art kino, art kinematograf, art kinodvorana, body art, art film, net art, land art, video art

Art¹, die, (-, -en)

1. vrsta (tudi Biologie, Philosophie); aller Art vseh vrst; eine Art neke vrste, nekakšen

2. (Art und Weise) način (auf/in na)

3. (Natur) narava

4. (Sportart) panoga| ... [daß] dass es eine Art hatte pošteno

Artabānus -ī, m (Ἀρτάβανος) Artaban, perz. moško ime, zlasti

1. Hirkanec, ljubljenec kralja Kserksa in poveljnik njegove telesne straže; l.365 je umoril svojega kralja; kmalu potem ga je Artakserks, zoper katerega je snoval enake naklepe, dal usmrtiti: N., Iust.

2. ime več partskih kraljev (Arzakidov): T., Iust.

Artabāzus -ī, m (Ἀρτάβαζος) Artabaz, perz. moško ime, zlasti

1. kraljevi namestnik v Frigiji; vojskovodja v Kserksovi vojni zoper Grčijo, ki se je pogajal s špart. kraljem Pavzanijo: N.

2. vojskovodja Artakserksa II. Mnemona; odlikoval se je najprej v boju zoper Datama; pozneje se je kot sirski satrap dvignil zoper kralja Artakserksa III. Oha (l.356), a je moral pobegniti na dvor mak. kralja Filipa. Potem je služil ob Dareju Kodomanu na perz. dvoru in bil namestnik v Baktriji ob Aleksandru Vel., ki se je poročil z njegovo hčerjo Barzino: Cu.

Artaphernēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταφέρνης) Artafern(es), perz. moško ime, poseb. nečak kralja Dareja Histaspa, z Datijem poveljnik v prvi perz. vojni proti Grkom, ki so ga premagali v maratonski bitki l.490: N., Plin.

Artaxerxēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταξέρξης) Artakserks(es), ime treh perz. kraljev,

1. Art. Macrohīr (μακρόχειρ dolgorok, daljnosežen, na daleč gospodujoč) ali (lat.) Longimănus Artakserks Makrohir ali Longiman (Dolgoroki), sin Kserksa I., vladal je od l.465 do 425: Ci. ep., N., Hier.

2. Art. Mnēmōn (μνήμων z dobrim spominom) Artakserks Mnemon, sin Dareja II., kralj od l.405do 362: N., Iust.

3. Art. Ochus Artakserks Oh(us), sin Artakserksa Mnemona, vladal od l.362 do339: Iust.

arte f

1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati

3. hist. ceh

4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna

artēria -ae, f (gr. ἀρτηρία)

1. (žila) odvodnica: Cels., Sen. ph., Plin., Gell., venae et arteriae a corde tractae et profectae Ci., sanguis per venas in omne corpus diffunditur et spiritus per arterias Ci.

2. arteria aspera dušnik, sapnik: Cels. (pri Plin. samo arteria), arteria aspera ostium habet adiunctum linguae radicibus Ci. (ker je sestavljen iz dveh delov), tudi pl. arteriae: Corn., Plin., Suet., Gell., arteriae spiritales Arn.; heterocl. pl. artēria -ōrum, n: Lucr.

arterial [a:tíəriəl] pridevnik
arterijski, arterialen, utripalničen

arterial road glavna prometna žila
arterial navigation plovba po rekah in kanalih
arterial traffic promet po glavnih prometnih žilah

article¹ [á:tikl] samostalnik
člen, sklep, zgib; članek
trgovina predmet, blago, potrebščina
slovnica spolnik, člen; paragraf, določba

articles of agreement pogoji dogovora
articles of clothing oblačila
in the article of death v trenutku smrti
slovnica deflnite (indefinite) article določni (nedoločni) člen
leading article uvodnik
trgovina what's the next article? s čim vam še lahko postrežem?
to serve one's articles biti v uku
to be under articles imeti pogodbo

articolare²

A) v. tr. (pres. articolo)

1. pregibati (ude):
articolare un dito pregibati prst

2. jezik izgovoriti, izgovarjati, artikulirati

3. pren. razčleniti, razčlenjevati:
articolare un trattato in due sezioni razčleniti razpravo v dva dela

B) ➞ articolarsi v. rifl. (pres. mi articolo)

1. stikati se (kosti)

2. deliti se:
l'opera si articola in sedici volumi delo je razdeljeno na šestnajst zvezkov

3. glasba povezati, členiti tone (pri izvajanju)

articulō -āre -āvī -ātum (articulus) (raz)členiti; od tod pren. členoma = razločno izgovoriti (izgovarjati), izrekati: voces Lucr., Arn., sonos Arn., verba Ap., Eccl. in slovničarji. Od tod adj. pt. pf. articulātus 3, adv. -ē

1. členast: dei forma Aug.

2. člen(k)ovit = razločen: Cael., vox slovničarji, voces Arn., Aug., verba Isid., articulate eloqui Gell.

artículo moški spol sklep, zgib; člen, paragraf; spolnik; članek; (trgovinski) predmet, izdelek, artikel

artículo de comercio, artículo de consumo trgovinski predmet, potrošniški predmet
artículo (in)determinado (ne)določni člen
artículo de fondo uvodni članek
artículo de (la) muerte smrtna ura, smrtni boj
artículo de otra cosa govorimo o čem drugem
artículo semimanufacturado polfabrikat
artículos pl: artículo de fantasía galanterijsko blago
artículo de moda para caballeros modni artikli za gospode
artículo de reclamo reklamni izdelki

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.

artificiālis -e, adv. -āliter (artificium) ret. = po pravilih umetnosti uravnan (narejen), pravilom umetnosti ustrezen, umet(el)en: ratio, probatio Q., artificialiter in re se gerere Q.; subst. artificiālia -ium, n kar ustreza pravilom umetnosti: Q.

artificīna -ae, f (ars in facere) umetniška delavnica: Isid.