Franja

git ali gith, n indecl. bot. črna kumina; črnika: CELS., COL., PLIN., AUS., PALL.

giulebbare v. tr. (pres. giulēbbo) vkuhati v sladkorju:
giulebbarsi qcn. o qcs. pren. proti volji prenašati koga ali kaj; kaj ljubeče hraniti

give^*1 [giv]

1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati

2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen

to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška

glaber -bra -brum gladek, nekosmat, gol, plešast: CAECIL. FR., COL., PLIN., MART., oves PL., oves ventre glabro VARR., maritus cucurbitā glabrior AP.; poseb. o mladih sužnjih, ljubljencih, ki so jim dajali rim. pohotniki izpuliti ali ostrgati kocine, da bi bili bolj podobni deklicam: SEN. PH.; kot subst. glabrī -ōrum, m ogoljeni sužnji, deški ljubimci: CAT., PH., SEN. PH. – Adv. glabrē: ARN. (?).

glacé ali glazé

glace rokavice gants moški spol množine glacés (ali de chevreau)

glacial [gléišəl] pridevnik (glacially prislov)
leden, zmrznjen; ledeniški; mrzel; kristaliziran; steklen
figurativno neprijazen, hladen

glacial period (ali epoch) ledena doba

glaciálen glacial

glacialna doba período m (ali época f) glacial

glad¹ [glæd] pridevnik (of, at)
vesel, radosten, zadovoljen, srečen

I am glad veseli me, srečen sem
I am glad of it to me veseli
to give the glad eye spogledati se
ameriško, sleng glad rags (ali clothes) svečana obleka
ameriško glad hand prisrčen sprejem

glád hnuger; (lakota) famine, starvation

glád (pohlep) po thirst for, greed for, craving for (ali after)
volčji glád ravenous hunger
imam volčji glád I am famished
umirati od gládu to starve, to be famished
umreti, poginiti od gládu to die (ali to perish) of hunger (ali of starvation), to starve to death
umiram od gládu (figurativno) I'm simply starving
pustili so jih, da so umrli od gládu they left them to die of hunger
z gládom prisiliti k predaji, k pokorščini to starve into surrender, into submission
trpeti glád to starve, to famish
utešiti, pomiriti (si) glád to appease one's hunger, to satisfy one's hunger, arhaično to stay one's stomach
glád je najboljši kuhar hunger is the best sauce

glád faim ženski spol , famine ženski spol

utešiti glad apaiser (ali assouvir, calmer) sa faim
umirati od gladu mourir de faim (ali d'inanition)

glád hambre f

pasji glad hambre canina
potešiti glad matar el hambre
trpeti glad sufrir (ali pasar) hambre
umirati od gladu morirse de hambre; andar muerto de hambre
umreti od gladu morir (ali perecer) de hambre
glad je najboljši kuhar a buen(a) hambre no hay pan duro

gládek liso; bruñido; alisado; llano

gladki lasje pelo m (ali cabello m) liso
gladko morje mar f llana
gladka zmaga victoria f neta
gladka odklonitev negativa f rotunda
gladko odkloniti rechazar de plano

gladiātor -ōris, m (* gladiārī iz gladius, prim. dī-gladiārī)

I.

1. z mečem oboroženi, borilec v krvavih bojnih igrah v Rimu, ki so potekale sprva pri pogrebih in pojedinah, potem kot javne, v zabavo ljudstva prirejene igre, gladiator. Gladiatorji so bili sužnji, vojni ujetniki ali zločinci, včasih tudi možje svobodnega rodu, ki so se dali v najem za plačilo (auctoramentum, od tod imenovani auctorati). Razdeljeni so bili v družbe (familiae), ki so jim načelovali učitelji (magistri, lanistae): CI. idr.; metaf. (kot psovka) pretepač, razbojnik: alter nobilis gladiator habetur CI., qui ... a scurris semper potius gladiator quam scurra appellatus est CI., scelerati gladiatoris amentia CI., quem gladiatorem non ita appellavi, ut interdum etiam M. Antonius gladiator appellari solet CI.

2. meton. pl. gladiatores = gladiatorske borbe, gladiatorske igre: gladiatores dare TER., CI., SUET. ali ēdere T., SUET. gladadiatorske igre prirejati (prirediti, organizirati), gladiatoribus (abl.) CI. pri gladiatorskih igrah (borbah). –

II. izdelovalec mečev, mečar: DIG.

gláditi to smooth (down, out); to leek; to polish; (z roko) to stroke, to caress; (les) to plane, to smooth

gláditi mačko po hrbtu to stroke a cat's back
gláditi si brado to stroke one's beard
gláditi si lase to slick (ali to sleek) one's hair

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

glágol verbe moški spol

(ne)pravilni glagol verbe (ir)régulier
pomožni glagol verbe auxiliaire
prehodni glagol verbe transitif
neprehodni glagol verbe intransitif
povratni glagol verbe réfléchi (ali pronominal)

glágol verbo m

(ne)pravilni glagol verbo (ir)regular
prehodni glagol verbo transitivo (ali activo)
neprehodni glagol verbo intransitivo (ali neutro)
brezosebni glagol verbo impersonal
pomožni glagol verbo auxiliar
povratni glagol verbo reflexivo (ali pronominal)
nepopoln glagol verbo defectivo

glance² [gla:ns ameriško glæns] samostalnik
oplaz; blesk, blišč, odsev; bežen pogled

at a glance na prvi pogled
to give (ali take) a glance at pogledati koga ali kaj
to cast a glance bežno pogledati
at first glance na prvi pogled
to cast a forward glance pogledati, pomisliti na prihodnost
to steal a glance kradoma pogledati

glanis -is (-idis), m ali glanus -ī, m (gr. γλάνις, γλάνος) nekak som: PLIN.

glāns, glandis, f (prim. gr. βάλανος)

I. vsak pečkat ali želodast plod, kakor datelj, kostanj, laški oreh idr. poseb. pa želod, žir (tudi kot živalska, zlasti prašičja hrana): bubus glandem prandio depromere PL., cadunt agitatā ilice glandes O., gl. iligna H., querna TIB., quernea et iliquea COL., fagea ali fagi PLIN. bukvica (= bukov žir), cassa PLIN.; occ. užitni želod, užitni žir, v starih časih človeška hrana: priusquam frumenti usus esset, antiqui homines glande (kolekt.) vixerunt CI., sic odium coepit glandis LUCR., glandibus vesci SERV. –

II. metaf. želodaste stvari,

1. krogl(ic)a iz svinca ali gline, svinčenka, kakršne so lučali pračarji: fusili ex argilla glandes fundis ... iacĕre coeperunt C., plumbea gl. LUCR., Q., pars eminus glande (kolekt.) aut lapidibus pugnare S., ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L., pars maxuma glandes liventis plumbi spargit V., ociores ... excussae verbere glandes O., calido liquefactae pondere glandes LUCAN., glandes fundere AUCT. B. AFR., glandes in obsessos iaculari T.

2. glavica na moškem spolovilu: CELS.