Franja

òbjāvnica ž
1. prednja straža koč del mrtve straže, opozorilnica
2. opazovalnica za stražarje prednje straže
3. pismeno sporočilo

objectionnable [-ksjɔnabl] adjectif ki daje povod za ugovor ali očitek

oblačílnica ž oblačionica, prostorija za presvlačenje, garderoba

òblaznica ž kozarec pijače, ki ga damo gostu za okrepčulo: dati gostu oblaznicu

oblitérateur [-teratœr] masculin priprava za žigosanje znamk, kolekov itd.

obliteratrice f stroj za žigosanje, luknjanje (znamk, kolkov ipd.)

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

oblíž m melem, flaster, ljepljivi (lep-) ovoj za rane

ob-locō -āre (ob in locāre) v najem da(ja)ti, skleniti (sklepati) pogodbo za kako delo, pogoditi (pogajati) se za kako delo: operam ad puteos exhauriendos Iust.

ob-lūdō -ere -lūsī -lūsum (ob in lūdere)

1. (nagajivo) (po)šaliti se, šale zbi(ja)ti proti komu, s kom, na račun koga: sin vident quempiam se adservare, obludant (po drugih izdajah obludeant ali obludiant) qui custodem oblectent Pl.

2. (po)nagajati komu, (po)norčevati se iz koga, (po)vleči koga za nos, (po)dražiti: alicui Prud.

ȍblūk m
1. torilo za sir
2. svitek, ki ga nosi dekle na glavi, ko je snubitev dogovorjena

obnáći òbnādēm, oni òbnādū, obnádi, obnádoh òbnāde, obnàšao obnàšla, òbnāden
1. najti: obnaći blago najti zaklad
2. imeti za primerno: za poklon kao najprikladnije obnašao sam srebrnu uru

obnêsti se obnesem se poći za rukom, uspjeti (-pe-): delo se mi je obneslo; letina se nam je obnesla

obódec -dca m
1. obodić
2. mavišnjak, radl, točkić za izrezivanje tijesta, testa

ob-oediō (obēdio, stlat. oboidiō) -īre -īvī -ītum (ob in audīre)

1. poslušati koga, ravnati po nasvetu koga, marati za besedo koga: quibus rex maxime oboedit, eas habet inimicissimos H.

2. poslušati = poslušen, pokoren biti, ubogati, pokoriti (pokoravati) se komu, čemu, podrediti (podrejati) se, vdajati se v kaj, ustreči (ustrezati) komu, čemu: Suet., Amm. idr., legi H., obtemperare oboedireque magistratibus Ci., paucis centurionibus in modum servorum T., haec omnia Ap. v vsem tem; pass. (impers.): oboeditum est dictatori L.; metaf.: pecora ventri oboedientia S., ramus oleae quam maxime sequax et oboediturus Plin. vdajajoča se in voljna (gibčna). — Od tod adj. pt. pr. oboediēns -entis, adv. oboedienter poslušen, pokoren, ubogljiv, voljan, ràd: Pl., Aur. idr., nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., imperiis vivorum nemo oboedientior fuit me uno L., dicto audiens et oboediens L., imperiis oboedientissimus miles L., oboedienter imperata facere Cu., L., nihil oboedientius fecerunt quam ut muros diruerent L., oboedientissime paruit Aug., ut ad nova consilia gentem quoque suam oboedientem haberet L.; abs.: cetera omnia secunda et oboedientia sunt S. je ugodno (sc. položaj itd.) in pokorno (sc. dežele in narodi); subst. oboediēns -entis, m podanik, podrejenec (naspr. dominus et imperans): Ci., L., Amm.; metaf.: oboedientissima quocumque in opere fraxinus Plin. zelo voljna, gibčna.

Opomba: Star. fut. oboedibo: Afr. ap. Non.

obójen -jna za oplaćivanje: -e deske, letvice

òbor m
1. obor, ograjen prostor za živino
2. dial. dvorišče, prostor pred hišo: mnogima vidokrug ne prelazi obor rodenog doma; u ovom božjem -u na tem božjem svetu

obòr -ora m
1. obor, ograđen prostor za svinje
2. v. obora

obóra ž ograđen prostor za divljač u šumi

òbōrje s obori, ograjeni prostori za živino: po carskom kanunu jabana može kupiti ogradu u kojoj je kuća i oborje i šljivik