Franja

tranquille [trɑ̃kil] adjectif miren

coin masculin tranquille miren kotiček
être tranquille de quelque chose ne si delati problemov glede česa
il ne reviendra pas, je suis tranquille ne bo se vrnil, o tem sem prepričan, tega sem gotov
avoir la conscience tranquille imeti mirno vest
mener une vie tranquille živeti mirno življenje
laisser quelqu'un tranquille pustiti koga pri miru, dati mu mir, ne mu nagajati
laisser quelque chose tranquille pustiti kaj pri miru, ne se dotakniti česa

trāns (pred konzonanti pogosto trā-, pred s trān-; indoev. kor. *ter- [gl. terminus, terō], prim. skr. tiráḥ = trans, umbr. traf, trahaf; trans je pravzaprav okrepljeni nom. sg. m. pt. pr. glag. *trāre; prim. ex-trāre, in-trāre)

I. adv.

1. tja čez, s kraja v kraj, na ono stran, preko; prim.: trāns-portō, trāns-eō, trāns-fugiō, trāns-migrō, trāns-versus, trān-scrībō, trā-dō, trā-dūcō.

2. na oni strani, onstran; prim.: trāns-padānus, trāns-marīnus, trāns-tiberīnus.

3. skozi, pre-; prim.: trāns-fīgō, trāns-igō, tra-iciō. —

II. praep. z acc. (naspr. cis, citrā);

1. (pri glag. premikanja) prek(o), čez, nad (z acc.), na ono stran, onstran: Pl. idr., misit eum trans Rhodanum C., vexillum trans vallum hostium traiecit L., trans Alpes usque transfertur Ci., trans caput iace (sc. cineres) V., trans cervicem equi elabi L., curvos trans ripam miserat arcus O., qui trans mare currunt H.

2. (pri glag. mirovanja) onkraj, na drugi strani, na oni strani, onstran: qui trans Rhenum incolunt C., domino trans ripam inspectante Ci.; metaf.: exigitur poena trans hominem Ps.-Q. (Decl.) po človekovi smrti.

transenna (pri Pl. (v boljših rokopisih njegovih del) tudi trāsenna in trassenna) -ae, f

1. mreža za lovljenje ptic: ab transennā hic turdus lumbricum petit Pl., transennā demissum Victoriae simulacrum S. ap. Non., S. ap. Macr., tamquam e transennā simul emissi Amm.; pren. mreža, zanka: hominem in transennam ducam dolis Pl., in aetate hominum plurimae fiunt transennae Pl.

2. mreža, omrežje, rešetka, zamreženo okno: quasi per transennam aspicere Ci. = površno.

trāns-eō -īre -iī -ītum (trāns in īre)

I. intr.

1. iti čez, iti tja, preiti (prehajati), preseliti (preseljevati) se: Pl., Ter. idr., e suis finibus in Helvetiorum fines C., per media castra S., ne fugitivi ad Messanam transire possent Ci., Mileto Cu. preseliti se iz Mileta, ex Volscis in Aequos L., ab Rhodo in Asiam Suet.; occ.
a) (k sovražniku) prebegniti (prebegati, prebegavati): N. idr., transire aperte L., ad hostes Pl., ad adversarios Ci., ad Pompeium C., in aliena castra Sen. ph.
b) (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ut nulla ante Britanniae nova pars pariter illacessita transierit (sc. ad Romanos) T., iam Magnus transisse deos (sc. ad hostes) senserat Lucan.
c) (v drug stan (položaj), v drugo stanje) prestopiti (prestopati): a patribus ad plebem L., pigre ex Macedone ac libero in Persicam servitutem Sen. ph., e grammatici statim ludo in forum Suet.; pren.: in (ad) sententiam alicuius Cu., L. pristopiti (pristopati) k mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, senatus frequens in alia omnia transiit Hirt. je glasoval proti, illuc, ut … Cael. ap. Ci. glasovati zato, da …
d) metaf. α) preiti (prehajati) v kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj: ille in humum saxumque transit C., transit in iram O. se ujezi, se razjezi, transire in amaritudinem Plin. ogreneti, utinam ista saevitia intra peregrina exempla mansisset nec in Romanos mores … transisset Sen. ph., morbus transit in eum Plin. ga okuži (okužuje), odor transit in vestes Plin. obleka se navzame vonja. β) preiti (prehajati) βα) v govoru k drugemu predmetu, na drug predmet: alio transire Ci., ad partitionem transeamus Ci., deinde ad hanc sententiam transiit Sen. rh. ββ) kot gram. t. t.: ex multitudine (iz množine) transire in singulare Varr., ut discerni nequeat, nisi transieris in aliam personam aut tempus Varr., in participia Q., in eam (sc. vocalem) Q.

2.
a) skozi iti, (skozi) prodreti prodirati, skozi švigniti (švigati), šiniti (šinjati): res per gulam (po grlu) transiturae Sen. ph., transit validum fulmen per saxa, per aëra Lucr.; o jedi in pijači (ki gre po prebavi naprej): cibi, qui difficillime transeant Varr. težko prebavljive, vinum per urinam transit Plin., di faciant, ut id bibatis, quod vos numquam transeat Pl.
b) pren. prodreti (prodirati), prešiniti (prešinjati): quaedam animalis intelligentia per omnia permanat et transit Ci.

3.
a) iti mimo: pedites equitesque transiere et transvecti sunt L. so šli in jezdili mimo, ut transeuntes (mimoidoče) cum praedā exciperet Eutr., pervade et intra (vstopi) vel da, quam ob rem transeas Luc.; o krajih, mimo katerih se peljemo in se nam zdi, da gredo mimo nas: tunc tenuis Lemnos transitque Electria tellus Val. Fl., transit Halys Val. Fl.
b) metaf. preiti (prehajati), poteči (potekati), preteči (potekati), miniti (minevati), iti mimo: dies transiit C., transiit aetas quam cito! Tib., menses transeunt Ph., gloria transiit Plin., imperium brevi transiturum T. —

II. trans.

1. iti čez kaj, prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), prečkati, prečiti: Euphratem Ci., Larisum amnem L., mare Ci., campos pedibus Lucr., Alpes cum exercitu transiit N., quoddam stagnum Aug.; pass.: flumen pedibus aegre transiri potest C., Rhodanus transitur C., Alpes transitae L.; pesn.: rota transit serpentem V. gre čez, povozi; metaf.
a) prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), prekoračiti (prekoračevati): modum Ci., fines verecundiae Ci., Dei legem Lact.
b) hitro odpraviti (odpravljati), ne (le malo, kaj malo) (z)meniti se za kaj: (sc. Vitellius) magna transibat T.
c) pretrpe(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quae premant … facile Ci. ep.
d) ne zazna(va)ti, narediti (doseči), da se kaj ne ugotovi (zazna): intentionem Q.

2. skozi iti, preteči (pretekati), preleteti (preletati, preletavati), prehoditi (prehajati), prepotovati, prepluti: vestibus in ignem coniectis vim flammae transiit N., iter triginta diebus N., Formias Ci. ep., gulam Plin., Tigris … transit lacum Plin.; occ. predreti (predirati), prebosti (prebadati): ilia cuspide transit Sil.; metaf.
a) α) (o govorniku) mimogrede omeniti (omenjati), v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati): leviter transire … unamquamque rem Ci. β) (o bralcu) površno pregledati (pregledovati), površno prebrati (prebirati): libros cursim Gell.
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): annum quiete et otio T., vitam Sen. ph., vitam silentio S., hiemem transiere securi Sen. ph.

3. mimo česa iti, preteči (pretekati), uhiteti, prehite(va)ti koga: omnes mensas transiit Pl., pernicibus plantis transit equum cursu V.; metaf.
a) prehite(va)ti, prekositi (prekašati), preseči (presegati): si non transierit, aequabit Q., Pompeium transire parat Lucan., spes transeundi Q.
b) α) ne (z)meniti se za koga, kaj, preskočiti (preskakovati), ne omeniti (omenjati), molče preiti (prehajati), zamolč(ev)ati, molčati o čem: aliquem Plin. iun., rem silentio Ci., ut alia omnia transeam Sen. ph., illa quoque minora non sunt transeunda Q., transi ab iis (sc. urbibus) Sen. ph. ne oziraj se na … = ne glede na … β) pri branju preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), iti mimo, izpustiti (izpuščati): multa Cael. ap. Ci., quaedam Plin. iun.
c) (o stvareh) iti neopažen mimo koga, uiti (uhajati) komu, izmakniti (izmikati) se komu: nil transit amantes Stat., ita compositi sumus, ut nos cotidiana, etiamsi admiratione digna sunt, transeant Sen. ph. da ne opazimo. — Adv. pt. pr. trānseunter mimogrede, površno: Amm., Aug.

Opomba: Pf. transīt: V., transivit Sen. ph., Aus.; fut. transiet: Tib., Sen. ph., Ap., Eccl.

trān-siliō (trāns-siliō) -īre -siluī, redko -siliī ali -silīvī (—) (trāns in salīre)

1. intr. skočiti (skakati) čez kaj, preskočiti (preskakovati): Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp. idr., per hortum ad nos Pl., in vehicula strenuo saltu Cu., de muro in navem L., ex humilioribus in altiorem navem L.; metaf.
a) pristopiti (pristopati), priključiti (priključevati) se (h) kaki stranki ali strani, potegniti s katero stranko ali stranjo, stopiti (stopati) na stran koga: eadem aetas Neronis principatu ad Thessalum transilivit Plin.
b) preiti (prehajati): ab illo consilio ad aliud L., ad ornamenta Plin., onyx in gemmam transilit ex lapide Carmaniae Plin. ime oniks je prešlo.
c) hiteti skozi (čez) kaj: per Thracen Macedoniamque Fl.

2. trans. preskočiti (preskakovati) kaj, skočiti (skakati) čez kaj, preko česa: muros L., positas flammas O., fossam Col., mugilum velocitas transilit retia Plin., quaternos equos Fl. s konja na konja; pesn.: rates transiliunt vada H. skačejo = plujejo preko morij; tako tudi: obstantia freta Plin. iun., amnem Fl.; metaf.
a) prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), iti preko česa: lineas Ci., quae naturalem modum transiliit Sen. ph., modici munera Liberi H. mero pri pitju (popivanju).
b) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: rem unam Ci., partem vitae O., ne rem pulcherrimam transiliat oratio Ci., non principis nostri consulatum Plin. iun.

Opomba: Pt. pf. pass.: mole istius mundi salubriter transilitā Cass.

transmission [-misjɔ̃] féminin prenos, prenašanje; transmisija; prepustitev, odstop; technique trasmisijske naprave; médecine prenašanje, okuženje; biologie podedovanje; pluriel, militaire naprave za prenos sporočil, vojaki specialisti, ki ravnajo s temi napravami (za zvezo)

arbre masculin, courroie féminin de transmission transmisijska gred, jermen
transmission d'énergie, des informations, de pensée prenos energije, sporočil (informacij), misli
transmission radiophonique, de télévision radijski, televizijski prenos
transmission d'un ordre sporočitev ukaza
transmission de la lumière dans l'espace prenos, širjenje svetlobe v prostoru
(militaire) servir dans les transmissions služiti vojaščino pri oddelku za zvezo

trānstrum -ī, n (trāns)

1. prečnik, prečna greda, prečni tram, (pri poslopjih) razpirač (razpornik, razpora) ali (po drugih) goltnik, goltniško povezje, povezno bruno: C., Plin., Vitr., transtra dicuntur tigna, quae ex pariete in parietem transiguntur Fest.

2. prečna klop na ladjah, veslarska (veslaška) klop: Ci., C., L. epit., V., Pers.

trāns-vehō (trā-vehō) -ere -vēxī -vectum (trāns in vehere)

1. peljati preko česa, čez kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prenesti (prenašati), transportirati: milites C., exercitum in Britanniam Suet., inflati utres Hispanos transvexerunt (čez reko) L., naves plaustris L., navem humeris travectam Alpes (čez Alpe) Plin.; occ. peljati (voziti) mimo, poseb. v triumfu: Fl., arma spoliaque carpentis L.

2. pass.
a) (med.) (pre)peljati se, iti preko (čez), (pre)pluti, (pre)jadrati: Corcyram L., Persae navibus in Africam transvecti L., caerula cursu Ci., flumen Varr. preplavati; pesn.: transvehitur Tuscos Cl. leti mimo Tuskov; occ. peljati (voziti) se mimo, (po)jezditi mimo: Suet. idr., transvectae a fronte alae T., Nero triumphali veste travectus est T.; o jezdenju mimo cenzorja pri ogledu: ab eodem (sc. Q. Fabio) institutum est, ut equites Idibus Quinctilibus transveherentur L., sed neque detrahi quemquam in travehendo ab accusatore passus est Suet.
b) metaf. preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): transvectum tempus T., transvecta aetas T.

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

trattenere^*

A) v. tr. (pres. trattēngo)

1. zadržati

2. zabavati:
trattenere gli ospiti zabavati goste

3. zadržati; zaustaviti, zaustavljati

4. pridržati; ne oddajati

5. odbiti:
trattenere il 10 per cento di interesse odbiti 10 odstotkov obresti

6. preprečiti, preprečevati

B) ➞ trattenersi v. rifl. (pres. mi trattēngo) zadržati se; ustaviti se (tudi pren.):
non poter trattenersi dal ridere ne moči zadržati smeha
trattenersi su un argomento zadržati se pri temi

travail, pluriel travaux [travaj, vo] masculin delo, delovanje; napor, naprezanje; chimie vrenje; pluriel porodne bolečine

sans travail brez dela, brezposeln
travail agricole delo na polju, kmečko delo
travail d'amateur nestrokovno, slabo delo
travaux pluriel d'amélioration amelioracijska dela
travaux pluriel d'assainissement asanacijska dela
travail de bureau pisarniško delo
travaux pluriel du bâtiment gradbena dela
travail à la chaîne delo na tekočem traku
travail collectif, continu, de dimanche kolektivno, nepretrgano, nedeljsko delo
travail du cidre vrenje jabolčnika
travail du bois obdelovanje lesa
travail à domicile delo na domu
travaux pluriel d'entretien vzdrževalna dela
travail d'épreuve preskusno delo
travail féminin žensko deto
travaux pluriel forcés (à perpétuité) (dosmrtno) prisilno delo
travail à forfait, à la pièce, à la tâche akordno delo
gros travaux pluriel groba dela
travail illicite, noir nedovoljeno delo, delo na črno
travail de longue haleine dolgotrajno delo
travaux pluriel d'infrastructure, de superstructure nizke, visoke gradnje
travail intellectuel, manuel duševno, ročno delo
travail à mi-temps, à plein temps polovična, polna delovna zaposlitev
travail à la machine strojno delo
travaux pluriel ménagers gospodinjska dela
travail de nuit nočno delo
travaux pluriel au nivellement planiranje (zemljišča)
travail occasionnel priložnostno delo
travail payé à l'heure od ure plačano delo
travail préparatoire pripravljalno delo
travail produit produktivnost
travaux pluriel publics javna dela
travail qualifié kvalificirano delo
travail de réparation popravljalno delo
travail de Romain (figuré) dolgo in naporno, trdo delo
travaux pluriel routiers cestna dela
travail saisonnier sezonsko delo
travaux pluriel de sauvetage reševalna dela
travail en série serijsko delo
travaux pluriel de voirie urbaine cestna dela v mestu
accident masculin du travail nezgoda pri delu
Bureau masculin International du Travail Mednarodni urad za delo
arrêt masculin de travail ustavitev dela
cessation féminin du travail prenehanje dela
chantier masculin de travail delovišče
conditions féminin pluriel du travail delovni pogoji
conflits masculin pluriel du travail delovni spori
contrat masculin de travail delovna pogodba
division féminin du travail delitev dela
droit masculin au travail pravica do dela
durée féminin du travail delovni čas
financement masculin des travaux finariciranje del
heures féminin pluriel de travail delovne ure
incapacité féminin du travail nesposobnost za delo
(figuré) inspecteur masculin des travaux finis lenuh, ki samo gleda, ko drugi delajo
législation féminin du travail delavska zakonodaja
livret masculin du travail delovna knjižica
marché masculin du travail borza dela
ministère masculin du travail ministrstvo za delo
le monde du travail delavstvo
office masculin du travail urad za delo
Parti masculin du Travail (angleška) delavska stranka
poste masculin de travail delovno mesto
protection féminin du travail zaščita pri delu
semaine féminin de travail delovni teden
supplément masculin pour travail pénible dodatek za težko delo
tribunal masculin du travail sodišče za delo
vêtements masculin pluriel de travail delovna obleka
avoir le travail facile z lahkoto delati
avoir du travail imeti delo (opravke)
cesser le travail prenehati z delom
être en travail biti, ležati v porodnih bolečinah
être surchargé de travail biti preobložen z delom
faire du travail supplémentaire opravljati dodatno, nadurno delo
se mettre au travail lotiti se dela
réduire la durée du travail skrajšati delovni čas
travaux! gradbena dela! gradbišče!

travers [travɛr] masculin

1. majhna, nekoliko smešna napaka

chacun a ses travers vsak ima svoje napake

2. širina; poprečnost, poševnost; nepravilnost

à travers quelque chose, au travers de quelque chose skozi kaj
passer à travers les champs iti čez polja
en travers počez, poprek
à tort et à travers vsevprek
de travers poševno, po strani; narobe
deux travers de doigt dva prsta širok
avoir l'esprit de travers nespametno govoriti
les affaires vont de travers stvari gredo narobe
(familier) j'ai avalé de travers zaletelo se mi je (pri požiranju)
comprendre quelque chose de travers narobe kaj razumeti
courir à travers champs ucvreti jo čez polje
entendre de travers narobe, napak slišati, preslišati
se mettre en travers postaviti se po robu, prekrižati (de quelque chose kaj), ovirati
passer au travers srečno uiti
regarder de travers po strani gledati
prendre quelque chose de travers biti zelo občutljiv za kaj

tŕčenje colisión f (tudi fig) ; encuentro m ; choque m (tudi vlakov, avta, fig) ; (ladij) abordaje m

trčenje čaš (pri pitju) choque de vasos

tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

trdno odločen firmemente decidido (za a)
trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
biti trdno prepričan estar firmemente convencido
trdno obljubiti prometer formalmente
postati trden consolidarse, afirmarse
trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
trdno spati fam dormir a pierna suelta
trdno verjeti creer firmemente
trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c

trdnost² ženski spol (-i …) tehnika die Festigkeit (adhezivna Bindefestigkeit, natezna Zugfestigkeit, nihajna Schwingfestigkeit, oblikovalna Gestaltfestigkeit, obrabna Verschleißfestigkeit, oprijemalna Haftfestigkeit, popustna [Anlaßfestigkeit] Anlassfestigkeit, površinska Oberflächenfestigkeit, prelomna/pretržna Bruchfestigkeit, pretržna/raztržna Reißfestigkeit, razpočna Berstfestigkeit, strižna Scherfestigkeit, tlačna/na pritisk Druckfestigkeit, torzijska Torsionsfestigkeit, trajna statična Zeitstandfestigkeit, lepljenja Klebefestigkeit, lesa Holzfestigkeit, preje Garnfestigkeit, pri valjanju Walzfestigkeit, udarna Schlagfestigkeit, uklonska Knickfestigkeit, upogibna Biegefestigkeit, vezna Bindefestigkeit, vlečna Ziehfestigkeit, vzvojna/torzijska Verdrehungsfestigkeit, Verdrehfestigkeit, začetna Frühfestigkeit)
dajati trdnost čemu (eine Sache) festigen, samo tehnika versteifen
nauk o trdnosti die Festigkeitslehre
preizkus trdnosti die Festigkeitsprüfung
z visoko trdnostjo hochfest

Trebula -ae, f Trébula

1. Trebula Mutusca Trébula Mutúska, mesto na Sabinskem, tudi samo Trebula Mart. ali samo Mutusca V.; njeni preb. Trebulānī Mutuscī Trébulci (Trebulánci) Mutúski, mutúški Trébulci (Trebulánci): Plin. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager Ci.

2. Trebula Suffēna Trébula Suféna, mesto na Sabinskem; njeni preb. Trebulānī Suffēnātēs Trébulci (Trebulánci) Sufenáti, sufénski Trébulci (Trebulánci): Plin.

3. mesto v Kampaniji pri Suesuli (zdaj Maddaloni): L. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager L.; subst.
a) Trebulānum -ī, n Trébulsko, Trebulánsko, podeželsko posestvo pri (kampanijski) Trebuli: Ci. ep.
b) Trebulānī -ōrum, m (z vzdevkom Baliniēnsēs) Trébulci (Trebulánci) Balínijci, balínijski Trébulci (Trebulánci), preb. kampanijske Trebule: Plin.

tref [é] moški spol (-a …) (križ pri kartah) das Treff, das Kreuz

tremper [trɑ̃pe] verbe transitif na-, po-, pre-, zmočiti; ovlažiti; kaliti (železo); razredčiti (vino z vodo); figuré okrepiti, ojekleniti; otrditi; verbe intransitif ležati v vodi, namakati se; figuré biti udeležen (dans un crime pri zločinu)

tremper de larmes omočiti s solzami
tremper son stylo dans l'encrier pomočiti svoj nalivnik v tintnik
tremper la soupe z juho politi kruh
tremper une compresse dans l'eau namočiti obkladek v vodi
ses lèvres dans une boisson začeti piti (pijačo)
il a trempé dans cette escroquerie bil je udeležen pri tej slepariji
faire tremper mettre à tremper le linge namočiti perilo
se tremper zmočiti se; hitro se okopati

trencher² [trénčə] samostalnik
deska, pladenj za rezanje mesa, kruha
zgodovina rezina kruha z mesom
figurativno miza, jed, hrana
zastarelo nož

trencher companions tovariši pri mizi; priskledniki

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti