Franja

Zadetki iskanja

  • lambō -ere, lambī, lambitum (iz indoev. kor. *laph, *lab lizati; prim. stvnem. laffan lizati, gr. λάπτω ližem, lokam, srebam, λαφύσσω požiram)

    1. lizati, (ob)lizniti, obliz(ov)ati, lókati: canum, quos tribunal meum vides lambere Ci., tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus adeo mitem praebuisse mammas, ut lingua lambentem pueros magister regii pecoris invenerit L., l. matrem V. sesati pri materi, sibila lambebant linguis vibrantibus ora V., l. vulnera linguā O. ali suum vulnus Plin., male vivam carnem lambendo mater (sc. ursa) in artus fingit O. uravna z lizanjem, l. manūs O. ali manum Mart., l. cibos Col. ali prandia Mart. (po)lizati, ližoč zauži(va)ti, labra (kot nedostojno vedenje pri govoru) Q., linguā pannorum suturas Cael., aquam Aug.; pren.: cum belua (= Domitianus) propinquorum sanguinem lamberet Plin. iun. je hlepel, ga je žejalo po krvi.

    2. metaf. (o neosebnih subj.) lizati, obliz(ov)ati, (ob)lizniti = lahno dotakniti (dotikati) se česa: flamma … properabat lambere tectam H. sukljati se kvišku do strehe, ignis lambens Lucr. sukljajoč se, lambere flamma comas (sc. visa est) V., Aetna … sidera lambit V. se dotika zvezd, sega kvišku do zvezd, quae loca fabulosus lambit Hydaspes H. sukljajoč (vijoč) se obliva; šalj.: hederae imagines lambentes Pl. ovijajoč se (opletajoč).

    Opomba: Pf. act. lambuerunt in od tod lambuerant, lambuerint: Vulg.; pf. lambīvī: Cass.
  • Lamia3 -ae, m Lámija, priimek Elijevega plemena (gens Aelia; gl. Aelius 3): L. Aelius Lamia deformis Ci., L. Lamiam … in contione relegavit Ci., necte meo Lamiae coronam H. (Carm. 1, 26, 8), prim.: Aeli vetusto nobilis ab Lamo (ime šalj. naslonjeno na „Lamus“, gl. Lamus): quando et priores hinc Lamias ferunt denominatas H. (Carm. 3, 17, 1 in 2); ta Horacijev Lamija je menda Lucij Lamija, konz. l. 2 po Kr., deset let po pesnikovi smrti; hoc nocuit Lamiarum caede madenti Iuv. Od tod adj. Lamiānus 3 Lámijev: horti Ci. ep., Suet.
  • lampas -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs in -adēs (gr. λαμπάς)

    1. plamenica, bakla, zublja, svetilo, sveča: ego illi oculos exuram lampadibus ardentibus Pl., vidi argenteum Cupidinem cum lampade Ci., ardentem coniecit lampada Turnus V., pingues l. O. smoleníce; missa haec face, hymenaeum, turbas, lampadas, tibicinas (o ženitovanjskih plamenicah, ki so jih uporabljali pri svatovščinah) Ter., od tod pesn. primā lampade Stat. ob (pri) prvi svatovščini; preg. v raznih reklih, povzetih po običaju pri (atenskem) teku z gorečimi voščenimi plamenicami, ki so jih morali tekmujoči tekalci ob koncu tekališča goreče izročati drug drugemu (današnja štafeta): nunc cursu lampada tibi trado Varr. = zdaj si ti na vrsti, zdaj tebi prepuščam svoje dosedanje opravilo, quasi cursores vitai lampada tradunt Lucr. končujejo tek življenja, qui prior es, cur me in decursu lampada poscis? Pers. = zakaj ne počakaš, dedič, na mojo smrt in poizveduješ o dediščini, dokler sem še živ?

    2. metaf.
    a) (o svetlobi nebesnih teles) svetilo, svetloba, svetlost, lesk, svit, sij(aj), luč: luciferā lampade exurat Iovis arietem Acc. ap. Prisc. (streli), solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Phoebeae lampadis instar V. podoba sončnega sija (sonca) = kakor sončni sij, kakor sonce, cum primā lustrabat lampade terras orta dies V. s prvim svitom, lampade clara perculsus Stat.; od tod meton. α) dan: nonā lampade Lucr. β) mesečina, pesn. = noč: decimā lampade Phoebes Val. Fl.
    b) plameničast nebesni pojav (blesk), plameničast meteor: Sen. ph., nunc sparso lumine lampas emicuit caelo Lucan., quam solet aetherio lampas decurrere sulco Lucan., lampadas vocant plane faces Plin.

    3. meton. svetilnica, svetilnik, svečnik: lampades igniferae Lucr., praecinctae lampades auro O., ferreae lampades ardentes Col., ahenea l. Iuv. Soobl. lampada -ae, f svetilo: Iul. Val., Eccl.; dvomljivo pri Pl. in Ter.
  • Lampridius -iī, m Lamprídij, rim. nom. propr., npr.

    1. Aelius Lampridius Elij Lampridij, rim. zgodovinopisec iz začetka 4. stoletja po Kr., eden od piscev dela Historia Augusta (Scriptores Historiae Augustae): Vop.

    2. govornik iz 5. stoletja po Kr.: Sid.
  • lamptēr -ēris, acc. pl. -ēras, m (gr. λαμπτήρ) svetilka, svečnik: Plin. (po nekaterih rokopisnih verzijah campter).
  • Lamus -ī, m (Λάμος) Lámos, grško moško ime, poseb.

    1. sin Herkula in Omfale: O.

    2. po Hom. kralj Lajstrigonov, ki je baje ustanovil Formije (Formiae): H., Sil., Lami urbs (= Formiae) O.

    3. ime nekega Rutulca: V.

    4. ime konja: Sil. (16, 474).
  • lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

    1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

    2. meton.
    a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
    b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

    3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
    a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
    b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
    c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.
  • lānātus 3 (lāna)

    1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

    2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

    3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
    a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
    b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.
  • lanceātus 3 (lancea) s sulico opremljen (oborožen), po drugih spremenjen (predelan) v sulico: lignum Vulg.
  • lancinō -āre -āvī -ātum (lacer)

    1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)mesariti (poseb. o živalih): aliquem ali aliquid Sen. ph., Sen. tr., Prud., aliquem morsu Plin.; abs. v besedni igri: qui (infantes) ante norint lanceare quam lancinare Tert. jedi prežvečiti (zgristi).

    2. metaf.: paterna l. bona Cat. zapraviti, po grlu pognati, zažreti, vitam Sen. ph. razkosati, tot sinus Peloponnesi oram lancinant Plin. razkosava, razčlenjuje credulitatem iocularibus facetiis l. Arn. dodobra prerešeta(va)ti.
  • land1 [lænd] samostalnik
    kopno, zemlja; dežela; zemljišče, tla; posestvo
    figurativno področje
    množina nepremičnine; polje (del med dvema brazdama puškine cevi)

    by land po kopnem
    by land and sea po kopnem in po morju
    the land of dreams kraljestvo sanj
    the land of the living tostranstvo, ta svet
    the fat of the land obilje
    the land of the leal raj
    the lay of the land topografska lega
    native land domovina
    land of Nod spanec
    the Holy Land sveta dežela
    the Promised Land obljubljena dežela
    land of cakes; ali land of the thistle Škotska
    back to the land nazaj na dežslo
    to go on the land oditi v vas, postati kmetovalec
    navtika to make the land zagledati kopno, pristati
    to come to land dospeti v pristanišče
    navtika land ho! kopno na vidiku!
    to lay (ali shut in) the land zgubiti kopno z vidika
    to see how the land lies videti od kod veter piha, videti kakšno je stanje
  • Land1, das, (-s, ohne Plural),

    1. (Festland) kopno, suha zemlja; an Land gehen, schwemmen usw. na kopno/obalo; [Schiffahrt] Schifffahrt Land unter obala je pod vodo; Land in Sicht! vidim kopno!; zu Wasser und zu Lande po vodi in po suhem; über Land und Meer po suhem in po morju; figurativ an Land ziehen zagotoviti si; figurativ , (wieder) Land sehen videti možen izhod

    2. (Grundstück, Gelände) zemljišče; trockengelegtes, überschwemmtes, kultiviertes: zemlja

    3. (ländliches Gebiet) podeželje, dežela; auf dem Lande na deželi, na podeželju; in Stadt und Land v mestu in na deželi/vasi; Unschuld vom Lande nedolžnost z dežele
  • landlocked [lǽndlɔkt] pridevnik
    z zemljo obdan

    landlocked country kopenska država
    landlocked salmon losos, ki po drstenju ostane v sladki vodi
  • Landweg, der, auf dem Landweg po kopnem
  • lang1

    1. Adjektiv dolg, Mensch: dolg, velik; langer Kerl dolgin; Soße, Suppe: redek; Wein: vlečljiv; lange Finger dolgi prsti; lange Finger machen/haben imeti dolge prste; lange Zeit dolgo, dolgo časa; vor langer Zeit davno, pred dosti časa; vor langen Jahren pred davnimi leti, pred mnogo leti; vor nicht langer Zeit še ne dolgo, nedavno; ein langes Gesicht machen dobiti dolg nos, nos se je povesil (er machte... nos se mu je povesil) ; lange Ohren machen našpičiti ušesa; lange Zähne haben imeti veliko željo (auf po) ; auf lange Sicht dolgoročno gledano; auf die lange Bank schieben odlagati; mit langer Nase abziehen ostati z dolgim nosom; von langer Hand dolgo časa; des langen und breiten na dolgo in široko; fallen: so lang er ist/war kot je (bil) dolg in širok; seit langem že dolgo; lang und breit na dolgo in široko

    2. Adverb ves, vsa, vse, sein Leben lang vse življenje; kar, cel; zwei Jahre lang kar dve leti, celi dve leti
  • Länge, die, (-, -n) dolžina (tudi Mathematik, Geographie); (Körperlänge) višina, in seiner ganzen Länge v vsej višini; auf der ganzen Länge po vsej dolžini; der Länge nach po dolgem; auf die Länge dolgoročno; in die Länge ziehen razvleči; sich in die Länge ziehen vleči se; Mathematik gleicher Länge enako dolg
  • langen zadoščati, biti dovolj; an, bis zu usw.: segati (do); (greifen) seči, segati (nach po), (holen) vzeti, langen aus potegniti iz; eine langen primazati jo/klofuto; sich jemanden langen lotiti se koga; das langt vorne und hinten nicht to nikakor ne zadošča; jetzt langt es mir! sedaj imam pa dovolj!
  • langīscō -ere, star. soobl. = languēscō: Enn. ap. Non. (?) (po drugih longīscō).
  • Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.
  • languidus 3, adv. - ē (languēre)

    1.
    a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
    b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.

    2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.