Franja

mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
mur d'appui, de parapet prsobran
mur d'assaut (sport) plezalna stena
le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
mur de cloison vmesna stena, prestenek
mur de clôture ograjni zid
mur d'enceinte mestno obzidje
mur de face čelna stran (zgradbe)
Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
mur mitoyen, coupe feu požarni zid
mur orbe slepa stena
mur de séparation ločilni zid
mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
(se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
être le dos au mur ne môči zbežati
mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)

murcus -ī, m pohabljen(ec), okrnjen(ec), poseb. o takem, ki si je odrezal palec, da bi mu ne bilo treba v vojsko: Amm.

murtātus (myrtātus) 3 (murtus, myrtus) z mirtovimi jagodami začinjen; subst. murtātum -ī, n (sc. farcimen) italska (še ne dimljena (vojena)) klobasa (zdaj it. mortadella): Varr., Plin.

mus moški spol

sin decir tus ni mus ne da bi črhnil besedico

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

mūs-cipula -ae, f in mūs-cipulum -ī, n (mūs in capere) mišelovka, mišnica: hic ut muscipulae tentae atque ut scorpios cauda sublata Luc. ap. Non., nec non si parit humus mures, minor fit vindemia, nisi totas vineas oppleris muscipulis, quod in insula Pandateria faciunt Varr., aliquot secutis venit et retorridus, qui saepe laqueos et muscipula effugerat Ph., sine dubio verendum est, ne quando in muscipulo syllabas capiam Sen. ph.; pren. = gr. παγίς past, zanka, nastava: muscipulam tendere Aug.

muscle¹ [məsl] samostalnik
anatomija mišica; mišičevje
figurativno moč

muscle fiber (fibre) mišično vlakno
figurativno not to move a muscle niti z očesom ne treniti

musicien, ne [müzisjɛ̃, ɛn] adjectif nadarjen za glasbo, muzikaličen; masculin, féminin glasbenik, -ica; komponist; godbenik, muzikant

avoir l'oreille musicienne imeti posluh za glasbo
elle est très musicienne ona je zelo muzikalična

müssen ([mußte] musste, gemußt/gemusst/müssen)

1. morati (ich [muß] muss moram), treba je (es [mußte] musste durchgearbeitet werden treba je bilo ...); nicht müssen ne smeti, nikar ne (du [mußt] musst nicht ne smeš, nikar ne ...) ; (brauchen) ni treba (du [mußt] musst nicht gleich ... ni ti treba ...) ; hat das sein müssen? ali je bilo to treba/potrebno?

2. Wahrscheinlichkeit: gotovo/prav gotovo/očitno (er [muß] muss krank sein gotovo/očitno je bolan) mal müssen: ich [muß] muss mal moram (iti) na stranišče; Ich [muß] muss schon sagen! Veš kaj!

must² [məst]
v defect

I must moram
I must not ne smem
he must be over eighty gotovo jih ima čez 80 (let)
you must have heard it gotovo si to slišal

mustus 3 mlad, nov: agna Ca. še mokro, pravkar rojeno jagnje, vinum Ca. novo vino, mošt; od tod subst. mustum -ī, n

1. (sc. vinum) novo vino, mošt, „mladina“: si opus erit, defrutum indito in mustum de musto lixivo coctum Ca., somniculosum m. Lab., in dolio mustum fervere Fr., dulcis musti amor V., novum m. Plin. iun.; pl. razne vrste mošta Plin., pogosto (poseb. pesn.) = mošt: O., Tib., Plin., Q. idr.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. še ne dovrel;

2. meton. trgatev: ter centum musta videre O. tristo trgatev = tristo jeseni; metaf. o olju: ars vel maior olei musta temperandi Plin. umetnost priprave dobrega (novega) olja.

mute¹ [mju:t] pridevnik (mutely prislov)
nem (tudi črka)

pravno to stand mute (of malice) namenoma ne odgovarjati (obtoženec)

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

mūtuārius 3 (mūtuus) vzajemen, izmeničen, izmenjalen: ego adeo servos ne tu habeas ad agrum colendum an ipse mutuarias operas cum vicinis tuis cambies, neque scio neque laboro Ap.

mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.

muy zelo

muy enfermo težko bolan
muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
muy otro čisto drugače
muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
muy a tiempo še o pravem času
el muy tuno velik lopov
toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
es muy de V. na uslugo Vam je
no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)

myself [maisélf] zaimek
jaz sam; se, si, me, mi

I'm not myself today danes se ne počutim posebno dobro

nàa inter. pog.

1. (izraža močno zanikanje) no, no e poi no, nient'affatto:
naa, tega pa ne morem napraviti questo non posso farlo, no e poi no

2. (izraža podkrepitev trditve) no, macché:
naa, tako pa ne bo šlo no, così non potrà andare

nabasati se povratni glagol
neformalno (zelo se najesti) ▸ telezabálja magát, degeszre tömi magát, teleeszi magátNa pot ne pojdite s praznim želodcem, vendar se tudi ne smete preveč nabasati. ▸ Ne induljon útnak üres gyomorral, de ne egye magát túlságosan tele sem.

nabosti glagol
1. (natakniti; napičiti) ▸ felnyársal, felszúrSlanino zložite in jo izmenično z mesom in zelenjavo nabodite na nabodala. ▸ kontrastivno zanimivo A szalonnát a hússal és a zöldségekkel váltakozva tűzdelje fel a nyársra!
Na lesene palčke nabodite meso, gobe, mlado čebulo, ananas in papriko. ▸ A fapálcikára szúrja fel a hús, gombát, újhagymát, ananászt és paprikát!
45-letnik je padel in preden se je uspel pobrati, ga je bik že nabodel na roge. ▸ A 45 éves férfi elesett, és mielőtt sikerült volna feltápászkodnia, a bika már felnyársalta a szarvával.
Mož je padel v luknjo v zemlji in se nabodel na kole. ▸ kontrastivno zanimivo A férfi a földben lévő lyukba zuhant, és felnyársalták a karókba.

2. (narediti več vbodov) ▸ megszúrkálTesto nekajkrat nabodemo z vilicami ali zobotrebcem, da se med peko ne bo dvigovalo. ▸ A tésztát néhányszor villával vagy fogpiszkálóval megszúrkáljuk, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.

3. (zapičiti; vstaviti) ▸ megtűzdel, megspékel
Za čudovit praznični vonj bodo poskrbele pomaranče, v katere bomo na gosto nabodli nageljnove žbice. ▸ A csodálatos ünnepi illatokról a szegfűszeggel sűrűn megtűzdelt narancsok gondoskodnak.
Piščančje prsi nabodemo z narezanimi suhimi slivami in začinimo. ▸ A csirkemellet szárított szilvával tűzdeljük meg, és fűszerezzük.