saeta (slabše sēta) -ae, f (indoev. kor. *sāi- vezati; prim. skr. syáti, sinā́ti, sinṓti veže, lit. pá-saitis vežoči jermen, let. sienu, sìet vezati, stvnem. seid, seita, sīmo, seil = nem. Seil)
1.
a) trd živalski las, dlaka, ščetina: PL., COL., LUCR., (sc. apri) horrentia saetis terga V., rigidis horrentia saetis terga O., saeta equina CI. žima.
b) v pl. tudi = dlaka: hirci saetae O., iam saetis obsita, iam bos V., fugiunt e corpore saetae O.; o jelenji dlaki: VAL. FL.
c) levja kosmatina, levje kosmatinje, levji kožuh: PR., tegumen ... immane leonis, terribili impexum saetā V., fulvi saetis hirsuta leonis vellera O.
d) človeška kocina, sršeč las: LUCAN., MART. idr., voltus villosque saetis pectora semiferi (sc. Caci) V., barba viros hirtaeque decent in corpore saetae O., obsessa saetis cervix SEN. PH.; metaf. jelova, jelkina iglica: omnibus his generibus folia brevi saeta PLIN.
2. meton.
a) ribiška vrvica, ódičnica (odíčnica), ódična vrvica, vrvica za trnek: O., MART.
b) čopič, kíst: saetā (saetis) inducere VITR., PLIN.
Zadetki iskanja
- saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.
Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL. - safrané, e [safrane] adjectif žafranasto rumen; začinjen z žafranom
- sagittal, e, aux [sažital, to] adjectif puščičaste oblike; sagitalen
suture féminin sagittale (anatomie) sagitalni šiv - Saguntum -ī, n (L., PLIN., LUCAN.) in Saguntus -ī, f (L., MEL., PLIN., SIL., STAT., FL.), v gen. in acc. (ne da bi bil spol določen): CI. (Ζάκυνϑος, Ζάκανϑα) Sagúnt (zdaj Muro viedro), mesto v Tarakonski Hispaniji severno od Valenci(j)e. Od tod adj. Saguntīnus 3 sagúntski, saguntínski: CA., PLIN., IUV., MART., FL. idr., clades, rabies, socii L.; subst. Saguntīnī -ōrum, m Saguntíni, Sagún(t)čani, Sagúntijci, preb. Sagunta: L., S. FR., AUCT. B. HISP., FRONT.; isti tudi Saguntiī -ûm, m Sagúntijci, Sagún(t)čani: S. FR.
- saignant, e [sɛnjɑ̃, t] adjectif krvaveč (tudi figuré); (meso) nepreprečen
blessure féminin, plaie féminin saignante krvaveča rana
viande féminin saignante, bifteck masculin saignant neprepečeno meso, biftek - saillant, e [sajɑ̃, t] adjectif, architecture štrleč; naprej, ven moleč; figuré odlikujoč se, znamenit, zbujajoč pozornost; markanten; masculin štrlina
- sain, e [sɛ̃, sɛn] adjectif zdrav (tudi figuré), zdravilen; nepoškodovan
sain et sauf čil in zdrav
air masculin, climat masculin sain zdrav zrak, zdravo podnebje
des dents, des pommes saines zdravi zobje, zdrava jabolka
nourriture féminin saine et abondante zdrava in obilna hrana
(marine) côte féminin saine nenevarna obala
sain de corps et d'esprit zdrav na telesu in duhu
ils sont sortis sains et saufs de leur accident de voiture čili in zdravi so izšli, se rešili iz avtomobitske nesreče - saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -
la Saint-Martin Martinovo
la Saint-Jean Šentjanževo
la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
les saints de glace ledeni svetniki (možje)
le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
les feux de la Saint-Jean kres
les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
Ville féminin sainte Jeruzalem
toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
ce n'est pas un saint on ni popoln
comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene - saisi, e [sɛzi] adjectif presenečen, osupel; prizadet; ganjen; juridique zarubljen; masculin zarubljenec
être saisi biti globoko ganjen - saisissant, e [sɛzisɑ̃, t] adjectif pretresljiv, presunljiv
froid masculin saisissant nenaden oster mraz
spectacle masculin saisissant pretresljiv, presenetljiv prizor; masculin, féminin rubilec, -lka - sàj konj.
1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola
2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!
3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta
4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai
5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere - salarial, e, aux [salarjal, rjo] adjectif
politique féminin salariale politika plač - salarié, e [salarje] adjectif ki dobiva, prejema plâčo; plačan; masculin delojemalec, prejemnik plače
travail masculin, travailleur masculin salarié plačano delo, plačan delavec
les salariés et les patrons delojemalci in delodajalci - sale m
1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol
2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?
3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti
4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden
5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje
6. pesn. morje - salé, e [sale] adjectif (na)soljen, slan; figuré oster, jedek; duhovit; opolzek, figuré kosmat, pikanten; masculin nasoljeno svinjsko meso
petit salé masculin manj soljeni koščki prašičjih prsi; populaire pobalin, paglavec
eau féminin salée slana voda, slanica
lac masculin salé slano jezero
beurre masculin salé slano surovo maslo
plat masculin trop salé preveč soljena jed
condamnation féminin salée preostra obsodba
note féminin de restaurant assez salée precej slan, zasoljen račun v restavraciji
plaisanteries féminin pluriel salées opolzke šale
avoir le bec salé (familier) biti žejen - salebritās -ātis, f (salebra) negladkost, neravnost, gručavost, hrapavost, grb(av)inavost: saxum immani magnitudine procerum et inaccessa salebritate lubricum medi[i]s e faucibus lapidis fontes horridos evomebat AP.
- salin, e [salɛ̃, in] adjectif slan, solni; masculin solina; rudnik soli
indice salin indeks slanosti - saliō1 (salliō) -īre -iī -ītus (sal) (o)soliti, posoliti, nasoliti (nasoljevati), presoliti, usolíti: CA. AP. VARR., NOV. FR., VARR., CELS., COL. idr., cetera salierunt VULG., sale salitus VULG. natrt (natiran) s soljo. – Soobl. sallō (salō) -ere (–), salsūrus: VARR., S. AP. PRISC., MUMMIUS AP. PRISC. (z obl. salsurus). Od tod adj. pt. pf. salsus 3, adv. -ē
1. soljen, (p)osoljen, nasoljen, slan, sólnat: hoc salsum est TER. to je zasoljeno, herbae V. posoljena surovina, nasoljena zelena krma, caseus COL., salsior cibus, salsissimus sal PLIN., mola salsa PL., H., PLIN., MART. = (pesn.) salsae fruges V. ali salsa farra O. (gl. mola), vinum salsum CELS. vino, pomešano z morsko vodo, aqua salsa COL., PLIN., AMM., aqua salsior AUCT. B. ALX., aquae salsae (naspr. aquae dulces) SEN. PH., mare salsum ENN. AP. MACR., ECCL., vada V., fluctus PL., V., aequor, gurges, undae LUCR., aequora H., tellus V.; pren.: qui te ex insulso salsum feci operā meā PL. ki (ker) sem ti, umazancu, pomagal, da si se opral; subst. salsa -ōrum, n slane reči, slane jedi: PLIN.
2. metaf.
a) slan = slanega okusa, slankast, slánast, grizek, oster, pekoč, hud: guttae lacrimarum ACC. AP. NON., sanguis ENN. AP. MACR., sudor V., robigo V. jedka, sputa, sapor LUCR., gustus, lapis gustu salsus PLIN.
b) dovtipen, šaljiv, zabaven, smešen, komičen, duhovit, navihan, nabrit, hudomušen, humoren, humorističen, šegav, pavlihast, nagajiv, oster, zbadljiv, jedek, piker: AUG. idr., homo salsus, salsissimus CI., salsiores quam illi Atticorum CI. EP., quidquid est salsum aut salubre in oratione CI., salso multoque fluenti (sc. sermone) ... regerit convicia H., salsum in consuetudine pro ridiculo tantum accepimus Q., negotia salsa CI. EP. smešna stvar, smešna zadeva, res salsa est bene olere et esurire MART. smešno je, male salsus H. zlobni hudomušnik (hudomušnež), salse dicere CI.; subst. n. pl.: salsa multa Graecorum CI. dovtipi, duhovitosti, domislice. - saliō2 -īre, saluī (redko saliī), saltum (domnevni indoev. kor. *sal- hiteti, skakati; prim. gr. ἅλλομαι (iz *σάλi̯ομαι) skačem, skakljam, lat. salāx, saltō, saltus (skok), salebra, Saliī)
1. intr.
a) skočiti (skakati), skakljati, skakútati, poskákati (poskakováti), húpkati, hôpsati (hópsati), tekljáti, plesati, poplesavati, poplesovati: PR., FL. idr., saliendo sese exercere PL., vulpes uvam appetebat summis saliens viribus PH., salire saxo (abl. = de saxo) PL., de muro, per (čez, prek(o)) praecipitia et praerupta, super vallum L., unctos saluere per utres V., in aquas O., ultra limites clientium salis avarus H.; o živalih: aves ambulant quaedam, saliunt aliae ut passeres PLIN., salire per flammas O., in gurgite O. (o žabah), caprae ferae, quae saliunt e saxo pedes sexagenos CA. FR.; metaf. o stvareh: salit horrida grando V., cum saliente graves ceciderunt grandine nimbi O., saliens sal TIB. ali saliens mica (sc. salis) H., mica saliens O. daritvena sol, poskakujoča v ognju (kot ugodno znamenje).
b) (o tekočinah, poseb. o vodi) skakati, skakljati = teči, curljati, vrvrati, brbotati, brbrati, žuboreti, šumljati, šumot(lj)ati: VARR., COL. idr., ut in culleum de dolio vinum salire possit CA., in ovo gutta ea salit palpitatque PLIN., saliens unda O., dulcis aquae saliens rivus V., personae, e quarum rostris aqua salire solet ULP. (DIG.), aqua saliens PLIN. IUN. žuboreča voda, potočnica (naspr. fons, puteus), in peristylo saliens aqua SUET. ali salientes aquae FRONT. vodomet (vodometi); od tod subst. salientēs -ium, m (sc. fontes) vodometi: CI. EP., VITR., PLIN., DIG., FRONT..
c) (o telesnih udih) poskočiti (poskakovati), utripniti (utripati), zatripati, trzniti (trzati): cor ... iamdudum salit PL., ut cor ei saliat PL. da mu srce od veselja poskakuje, cor tibi rite salit? PERS., SEN. TR. ti srce mirno utripa?, quanto salierunt pectora voto STAT., salientia viscera, pectora trepido salientia motu, venae salientes O., supercilium salit PL. trza, si membrum aliquod salierit AUG., dum eis membrorum quaecumque partes salierint ISID.; pesn.: aliena negotia centum per caput et circa saliunt latus H., e terra exorta repente arbusta salierent LUCR.
2. trans. zaskočíti (zaskakováti), naskočíti (naskakováti) zaradi parjenja, paritve, jár(č)iti, o ptičih rástiti, oploditi (oplájati, oplojeváti): verres incipit salire VARR., equus matrem saliret VARR., Venerem salientum laeta retractat LUCR.; o pavih, gosjakih: VARR.; pass. saliri: VARR., laeta salitur ovis O. se pari, se pusti naskočiti.
Opomba: Nenavadni pf. salībit (tj. salīvit): IT.