Franja

Zadetki iskanja

  • Slovaška samostalnik
    (država) ▸ Szlovákia
    odpotovati na Slovaško ▸ Szlovákiába elutazik
    tekma s Slovaško ▸ Szlovákia elleni mérkőzés
    reprezentanca Slovaške ▸ Szlovákia válogatottja
    delavci iz Slovaškekontrastivno zanimivo szlovákiai munkások
    Sopomenke: Slovaška republika
  • slovenist samostalnik
    (strokovnjak) ▸ szlovenista
    Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, je osrednje srečanje slovenistov (kot tudi slavistov) z vsega sveta. ▸ A szlovén nyelv, irodalom és kultúra nyári egyeteme a világ minden tájáról érkező szlovenisták (és szlavisták) fő szakmai találkozója.
    Na Filozofski fakulteti vsako leto zaključi študij ogromno slovenistk in slovenistov. ▸ A Bölcsészettudományi Karon minden évben rengeteg szlovenista fejezi be egyetemi tanulmányait.
    Povezane iztočnice: diplomirani slovenist
  • slovnično prislov
    (glede na slovnico) ▸ nyelvtanilag
    slovnično pravilen ▸ nyelvtanilag helyes
    slovnično nepravilen ▸ nyelvtanilag helytelen
    slovnično pomanjkljiv ▸ nyelvtanilag hiányos
    slovnično brezhiben ▸ nyelvtanilag hibátlan
    slovnično korekten ▸ nyelvtanilag korrekt
  • slučájnost chance, fortuitousness, arhaično fortuity; hazard; contingency; blind luck

    slučájnosti (točka »razno« na seji) any other business
  • slúžba servicio m ; empleo m , puesto m , función f ; colocación f ; cargo m

    javna, državna služba servicio del Estado
    honorarna služba empleo honorario
    dnevna služba servicio diurno (ali del día)
    nočna služba servicio nocturno
    vojaška služba (na fronti) servicio militar (en el frente)
    služba božja (rel) oficio m (ali culto m) divino
    služba pri okencu servicio de ventanillo
    letalska služba (promet) servicio aéreo
    poštna služba servicio postal (ali de correo)
    telefonska služba servicio telefónico
    prometna služba (na železnici) servicio de andén
    poročevalska, informativna služba servicio de información
    pomorska služba servicio naval (ali marítimo)
    učiteljska služba (osnovna šola) magisterio m, (srednje šole) profesorado m de enseñanza media
    upravna služba servicio administrativo
    vremenska služba servicio meteorológico
    zaupna služba cargo m (ali puesto m) de confianza
    v aktivni službi en (servicio) activo
    sposoben za službo apto para el servicio
    v opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
    biti v službi, imeti službo estar de servicio
    nastopiti službo entrar en funciones, comenzar el servicio
    opravljati službo hacer el servicio
    stopiti v službo h komu, pri kom entrar al servicio de alg
    potegovati se za (kako) službo solicitar (ali pedir) una colocación
    vzeti v službo tomar a su servicio
    goste službe, redke suknje piedra f movediza nunca moho la cobija
  • slúžiti (-im) imperf.

    1. lavorare:
    služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
    služiti vojsko v mornarici servire in marina
    služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
    služiti na kmetiji lavorare in un podere
    služiti za hlapca lavorare come garzone

    2. servire:
    služiti domovini servire la patria

    3. guadagnare:
    dobro služiti guadagnare bene
    služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

    4. servire, essere utile:
    noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

    5. servire, fare da; servire a:
    prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
    čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
    slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
    služiti dvema gospodarjema servire due padroni
    pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro
  • smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
    krčevit smeh der Lachkrampf
    gubice od smeha Lachfältchen množina
    nagnjenje do smeha die Lachlust
    napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
    salva smeha die Lachsalve
    bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
    iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
    Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
    zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
    človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
    ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
    od smeha vor Lachen
    odvaditi se smeha das Lachen verlernen
    pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
    umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
    valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
    zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen
  • smejáti se rire , popularno rigoler

    smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
    glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
    smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
    v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
    smejati do solz rire aux larmes
    od srca smejati rire de bon cœur
    brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
    smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
    temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
    temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
    vsi se mu smejejo il est la risée de tous
    kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier
  • smej|ati se (smejem se)

    1. lachen; glasno: hellauf lachen

    2. komu/čemu: (jemanden/etwas) auslachen, dobrodušno: sich amüsieren über
    |
    smejati se na ves glas aus vollem Halse lachen
    smejati se na vsa usta von einem Ohr bis zum anderen lachen
    smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
    začeti se smejati loslachen
    figurativno tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
    ti se lahko smeješ du hast gut lachen
  • smejáti se to laugh

    v pest smejáti se to laugh up one's sleeve
    od srcá smejáti se to laugh heartily
    temu se ni smejáti se it's nothing to laugh at
    smejáti se komu v brk to laugh someone in the face, figurativno to dare (ali to defy, to challenge) someone
    smejáti se kot nóri to laugh like anything
    smejáti se na ves glas to roar with laughter
    hrupno smejáti se to laugh like a horse, to guffaw
    pridušeno smejáti se to giggle, to snigger
    kislo smejáti se to laugh on the other side of one's face
    smejal sem se mu I laughed at him
    njemu se vsi smejejo he is everybody's laughingstock
    zlobno smejáti se to grin balefully, to give a baleful (ali malicious) grin
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje he laughs best who laughs last
    čemu se smeješ? what are you laughing at?
    smejáti se komu v obraz to laugh someone in the face
    posmehljivo smejáti se to sneer
    on se lahko smeje he can afford to laugh
  • smejáti se reír; reírse

    smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
    glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
    skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
    od srca smejati se reír a boca llena
    smejati se v solzah llorar de risa
    do solz smejati se reír llorando
    smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
    moram se (temu) smejati me da risa
    nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
    Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
    vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor
  • sméti (smém) imperf.

    1. potere, essere permesso:
    s čim smem postreči in che cosa posso servirla
    s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
    ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

    2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
    človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
    na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
    nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più
  • smodník blasting powder, gunpowder, powder

    brezdimni smodník smokeless powder
    razstrelilni smodník blasting powder
    sodček smodníka powder keg, (figurativno) tinder
    sedeti na sodčku smodníka (figurativno) to be sitting on a powder keg
    zanetiti sodček smodníka to set a match to a powder keg
    ni iznašel smodníka (figurativno) he won't set the Thames on fire
    tratiti (zaman) smodník to waste one's powder
  • smodník poudre ženski spol (à canon)

    črni smodnik poudre noire
    razstrelilni smodnik poudre explosive (ali de mine)
    sod smodnika baril moški spol de poudre
    sedeti na sodu smodnika (figurativno) être assis sur un baril de poudre (ali sur un volcan)
    ni iznašel smodnika (figurativno) il n'a pas inventé la poudre (ali le fil à couper le beurre), il n'est pas grand sorcier, ce n'est pas une lumière
  • smodník (-a) m polvere da sparo:
    pejor. ta prav gotovo ne bo izumil smodnika costui certamente non inventa la polvere da sparo, non scopre l'America
    vohati smodnik fiutare odor di polvere
    pren. sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
    brezdimni smodnik polvere infume
    črni smodnik polvere nera
  • smódnik pólvora f

    bleščični smodnik pólvora relámpago
    črni smodnik pólvora (de cañón) f; (lovski) pólvora de caza
    brezdimni smodnik pólvora sin humo
    sod smodnika barril m de pólvora
    sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán
    ni iznašel smodnika (fig) no ha inventado la pólvora
    pognati v zrak s smodnikom volar con pólvora
    razstrelilni smodnik pólvora de mina
  • smoláriti (-im) imperf. resinare:
    smolariti na iglavcu resinare in conifera
  • smot|er [ó] moški spol (-ra …) der Zweck (izobraževalni Bildungszweck, končni Endzweck, umetnostni Kunstzweck, življenjski Lebenszweck); (cilj) die Zielsetzung; (uporaba) der Verwendungszweck
    nevezan na vnaprejšen smot zweckfrei
    v skladu s smotom zweckmäßigerweise
    | ➞ → namen, namenski
  • smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
    klinična smrt medicina klinischer Tod
    nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
    naravna smrt natürlicher Tod
    nasilna smrt gewaltsamer Tod
    navidezna smrt Scheintod
    smrt v snegu ein weißer Tod
    smrt v valovih ein Tod in den Wellen
    smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
    smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
    smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
    črna smrt (kuga) der schwarze Tod
    kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
    figurativno socialna smrt sozialer Tod
    figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
    smrt s koso der Sensemann
    figurativno smrt za živce die Nervenmühle
    življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
    smrti des Todes, Todes-
    (100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
    angel smrt der Würgengel
    bližina smrti die Todesnähe
    človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
    dan in ura smrti die Todeszeit
    dan smrti der Sterbetag, Todestag
    datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
    eskadron smrti die Todesschwadron
    kraj smrti der Sterbeort
    leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
    mesec smrti der Sterbemonat
    ki se ne boji smrti todesmutig
    preziranje smrti die Todesverachtung
    prijava smrti die Todesanzeige
    ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
    vzrok smrti die Todesursache
    znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
    umreti junaške smrti den Heldentod sterben
    umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
    za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
    zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
    gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
    do smrti bis zum Tod(e)
    vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
    do smrt se učimo man lernt nie aus
    pretepsti do smrti totprügeln
    kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
    bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
    grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
    na smrt zu Tode, zum Sterben
    misel na smrt der Todesgedanke
    na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
    na smrt črtiti wie die Pest hassen
    na smrt len stinkfaul
    na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
    na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
    na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
    na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
    na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
    na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
    na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
    na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
    na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
    na smrt žalosten todtraurig
    obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
    na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
    pripravljen na smrt todbereit
    o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
    listine o smrti Sterbepapiere množina
    novica o smrti die Todesnachricht
    med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
    od smrti vom Tod
    zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
    po smrti nach dem Tod
    življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
    hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
    s smrtjo mit dem Tod
    boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
    grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
    igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
    končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
    spričo smrti im Angesicht des Todes
    v smrt in den Tod
    iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
    pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
    v primeru smrti im Todesfall
    za primer smrti auf den Todesfall
    zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
    figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
    zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben
  • smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

    smŕt na grmadi death at the stake, the stake
    smŕt na morišču death on the scaffold
    smŕt od utopitve death by drowning
    smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
    smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
    navidezna smŕt suspended animation
    črna smŕt (kuga) Black Death
    Smrt s svojo koso Death with his scythe
    na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
    do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
    konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
    smŕt na vešalih hanging
    kamenjan do smŕti stoned to death
    rojen po očetovi smŕti posthumous
    junaška smŕt a hero's death
    do svoje smŕti to one's dying day
    obletnica smŕti anniversary of someone's death
    letnica, leto smŕti year of someone's death
    preziranje smŕti contempt for death
    uradna proglasitev smŕti official declaration of death
    boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
    smŕt izdajalcu! death to the traitor!
    smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
    biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
    to bo moja smŕt this will be the death of me
    boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
    gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
    iti v smŕt za... to give one's life for...
    drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
    na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
    do smŕti izkrvaveti to bleed to death
    pogledati smŕti v oči to look death in the face
    obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
    imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
    umreti junaške smŕti to meet a hero's death
    umreti naravne smŕti to die a natural death
    umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
    povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
    uiti smŕti to escape death
    umreti lahke smŕti to die an easy death
    umreti bedne smŕti to die a dog's death
    sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
    biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin