Franja

prijateljstv|o srednji spol (-a …) die Freundschaft (otroško Kinderfreundschaft, iz mladosti Jugendfreundschaft, med narodi Völkerfreundschaft)
dokaz prijateljstva der Freundschaftsbeweis
izkazovanje prijateljstva die Freundschaftsbezeugung
znak/znamenje prijateljstva das Freundschaftszeichen
pogodba o prijateljstvu der Freundschaftsvertrag
sporazum o prijateljstvu der Freundschaftspakt
živeti: v miru in prijateljstvu in Frieden und Freundschaft
v starem prijateljstvu in alter Verbundenheit

printer [príntə] samostalnik
tiskar
tehnično tiskalni, kopirni aparat, tiskalo (tudi v računalništvu)

printer's devil tiskarski vajenec
printer's flower vinjeta
printer's ink tiskarsko črnilo
figurativno printer's pie črkovna zmešnjava
printer's error tiskovna napaka
printer's mark trgovski znak tiskarne

priznánje acknowledgment; recognition; (dopustitev) admission, avowal, concession; (izpoved, spoved) confession; (cenjenje, spoštovanje) appreciation

priznánje inovatorju award to the innovator
v priznánje njegovih zaslug in recognition of his merits
priznánje de iure de jure recognition
de facto priznánje de facto recognition
v znak priznánja za... in recognition of...
v priznánje naših zaslug in recognition of our merits
dobiti, pridobiti si priznánje to win recognition
izsiliti priznánje iz koga to extort an admission from someone
priznánje napak je prvi korak k poboljšanju admission of error is the first step towards improvement
dati vse (ali polno) priznánje (figurativno) to do justice (komu to someone)

proizvajal|ec moški spol (-ca …) pridelkov, električnega toka: der Erzeuger (mali Kleinerzeuger, električnega toka Stromerzeuger); industrijskega blaga: der Produzent, der Hersteller (blaga Warenhersteller), avstrijsko tudi: Erzeuger
proizvajalec opreme der Ausrüster
karoserij, avtomobilov: der -bauer ( Karosseriebauer, Wagenbauer)
pravo odgovornost proizvajalca die Herstellerhaftung, Produzentenhaftung
znak proizvajalca die Herstellermarke, das Markenzeichen, das Markenschild
kupovati pri proizvajalcu an der Quelle kaufen, direkt beziehen/kaufen
nakup pri proizvajalcu der Direktbezug

prométen (of) traffic

prométna sredstva means pl of communication, vehicles pl, conveyances pl
prométni problem traffic problem
prométna žila arterial road, main artery, thoroughfare, ZDA boulevard
prométni naval rush
prométne omejitve traffic restrictions pl
cestnoprométni otok traffic island, ZDA safety isle
prométno vozlišče centre of traffic
prométna mreža communication system, transport system, ZDA traction system
prométni red traffic regulations, highway code
prométna varnost road safety
prométna zapora traffic jam, holdup, tailback
prométna konica rush hour
prométni zastoj (zagata) traffic jam, traffic snarl-up, ZDA tie-up
prométni obvoz detour, diversion
prométna nesreča street (ali road) accident
prométne nesreče (žrtve) (cestni »davek«) the toll of the road
prométni predpisi traffic regulations pl
prométni val traffic wave
prométni znak traffic sign (ali signal), road sign
prométna luč traffic light, stoplight, stop-go sign
prométni prekršek motoring offence

prométen (-tna -o) adj. del traffico, della circolazione; stradale, veicolare; con molto traffico, movimentato:
prometna nesreča incidente stradale
prometna policija polizia stradale, stradale
prometna pot arteria stradale
prometni zastoj intasamento, ingorgo, blocco del traffico
prometni otok salvagente, banchina spartitraffico; isola pedonale, isola salvagente
prometni pas corsia
prometni policist agente della (polizia) stradale
prometni stožec cinesino stradale
prometni znak segnale stradale
avt. prometno dovoljenje permesso di circolazione
hrupna in prometna ulica strada rumorosa e con molto traffico

prométen de tráfico

zelo prometna cesta carretera f de mucho tránsito (ali de intenso tráfico)
prometne konice horas f pl punta, horas de tráfico intenso
prometna kontrola control m de la circulación
prometna luč semáforo m, luz f de señalización
prometna mreža red f de comunicaciones
prometni obvoz desviación f de la circulación
prometna nesreča accidente m de la circulación
prometna ovira obstáculo m de la circulación
prometna policija (patrulja) policía f (patrulla f) de tráfico
prometni predpisi reglamento m de la circulación (ali del tráfico)
prometno sredstvo medio m de transporte
prometne razmere condiciones f pl del tráfico
prometna tabla indicador m de ruta
prometni znak señal f de tráfico, disco m de señales (para el tráfico)
prometna varnost seguridad f del tráfico (ali de la circulación)
prometno vozlišče nudo m de comunicaciones
prometna zapora interrupción f (ali suspensión f) del tráfico (ali de la circulación)
prometni zastoj embotellamiento m; congestión f del tráfico
prometna žila arteria f (de tráfico)

prosta linija ženski spol pri telefoniranju: freie Linie
znak za prosto linijo der Wahlton, das Freizeichen

prōvidus 3 (prōvidēre)

1. (v)naprej videč, v prihodnost (v bodočnost) videč: mens provida Reguli H. preroški duh, opera providae naturae Ci., mens provida rerum futurarum Ci., provida futuri opinio L., veri providus augur O., inesse (sc. feminis) sanctum aliquid et providum T. nekak preroški dar.

2. skrben, brižen, skrbeč za kaj: provida cura ducis O., natura … provida utilitatum opportunitatumque omnium Ci., providus rerum vestrarum T., providum evenit T. dogodek, ki priča o božji skrb(nost)i (previdnosti), znak božje skrbnosti (previdnosti).

3. previden, pazljiv, oprezen: cautus et providus L., prudens et providus Ci., illi homines parum cauti providique fuisse putantur Ci., dispice, ne sit parum providum (z inf.) Plin. iun.; adv. prōvidē previdno, pazljivo, oprezno: eligere Plin., omnia quae a duce provide, utiliter, magnifice, constanter fiunt στρατηγικὰ habebuntur Front., ea tamen occasione ordinavit provide multa et disposuit Eutr., is virtutibus vir bonus primum sui atque inde rei publicae rector efficitur, iuste ac provide gubernans, humana non deserens M.

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

prueba ženski spol po-, pre-skušnja; poskusni vzorec; dokaz; fotografija kopija; gledališče skušnja; merjenje (obleke); korekturna pola

prueba en contra protidokaz
prueba testifical, prueba testimonial dokaz po pričah
prueba final (šp) finale, finalno tekmovanje
prueba del fuego ognjena preizkušnja (v srednjem veku)
(prueba) negativa, positiva (fot) negativ, pozitiv
a prueba trden; na preskušnji
a prueba de agua nepremočljiv
a prueba de aire neprodušen
a prueba de bomba neprebojen
amigo a toda prueba preizkušen prijatelj
como (ali en) prueba de nuestro reconocimiento kot znak našega priznanja
de prueba zanesljiv
estar a prueba de biti zaščiten pred; nič si ne storiti iz
poner a prueba dati na preizkušnjo
pruebas pl (šp) tekme
pruebas de primeras (segundas) prve (druge) korekture

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

pustóšenje devastation, desolation, laying waste; ravage; havoc

dati vojski znak za pustóšenje to cry havoc

radical [rǽdikəl]

1. samostalnik
slovnica & matematika koren
kemija osnova, skupina atomov s prosto valenco
politika radikalec
(tudi ameriško) človek leve politične usmerjenosti

2. pridevnik
matematika & slovnica & botanika korenski; ukoreninjen, prirojen; osnovni, temeljni; primaren, začetni, prvobiten (pojem); radikalen, temeljit, popoln (zdravljenje)
politika radikalen

radical difference bistvena razlika
radical error temeljna napaka
radical measures radikalni ukrepi
radical party politika radikalna stranka
radical sign matematika korenski znak
radical word koren(neizpeljana beseda)
to undergo a radical change doživeti temeljito spremembo, popolnoma se spremeniti

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

raider [réidə] samostalnik
napadalec (vojak, ladja); plenilec; udeleženec racije
aeronavtika, vojska letalo, ki opravlja polet in uničuje trgovske ladje

raiders past signal znak za konec letalskega alarma

ralliement [ralimɑ̃] masculin, militaire zbor, zbiranje; pridružitev (stranki, režimu, mnenju); histoire pridružitev nekaterih francoskih monarhistov III. republiki

mot masculin de ralliement spoznavna beseda, geslo
point masculin de ralliement zbirališče
signe masculin de ralliement znak za zbor, za zbiranje (prapor ipd.)

ráng rank; grade

najstarejši po rángu senior officer
izguba ránga loss of rank, demotion, degradation
znak ránga badge of rank

razločevaln|i (-a, -o) Unterscheidungs- (znak das Unterscheidungsmerkmal); lingvistika differentiell