Franja

Nāvilūbiō -ōnis, m Navilúbion (zdaj Navia Navija), reka na severni obali Tarakonske Hispanije: Plin.

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

Nāzara -ae, f: Iuvenc. in (nav.) Nazareth, f, indecl.: Vulg. (Ναζαρέϑ, Ναζαρέτ, Ναζαρά) Názara, Názaret, mesto v Palestini (zdaj Nassara, Nassere ali Nasirah) Od tod

1. adj. Nāzarēnus 3
a) názarski, nazarénski, nazaréški, iz Názare, iz Názareta; subst. Nāzarēnus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan (= Christus): Prud., Vulg.
b) apel. = krščanski: disciplina Prud. Nāzareus 3 = Nazarenus 3: viri Prud. = kristjani. Nāzarus 3 názarski, nazarénski, v Názari, nazaréški, v Názaretu: plebes Iuvenc.

2. subst. Nāzaraeus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan, preb. Nazare(ta): Vulg.

Neaethus -ī, m (Νέαιϑος) Neájt, reka v Brutiju (zdaj Neto ali Nieto): Plin.

Neāpolis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (ixpt. iz Νέα πόλις = Novo mesto)

I. apel. Neápolis (Neápola) = Novo mesto, mestna četrt v Sirakuzah: quarta autem est (sc. urbs Syracusis), quae, quia postrema coaedificata est, Neapolis nominatur Ci., inter Neapolim et Tycham — nomina ea partium urbis (sc. Syracusarum) et instar urbium sunt — posuit castra L. —

II. nom. propr. več starodavnih mest, Neápolis (Neápola)

1. slavno primorsko mesto v Kampaniji ob zahodnem obronku Vezuva in reki Sebet (Sebethus), naselbina Kum (Cūmae), kjer sta cveteli grška znanost in umetnost (zdaj Napoli): Varr., Ci., Mel., Plin., Sil., otiosa H., docta Mart.

2. mesto v Zevgitani (zdaj Nabeul): Auct. b. Afr.

3. mesto v Kariji: Mel.

4. mesto v Trakiji: Plin.

5. mesto v Samariji: Plin.

6. mesto v Afriki ob Veliki Sirti (zdaj Tripoli): Plin. Iz mestnega imena pod II. 1 so izpeljani:

1. subst. Neāpolītēs -ae, m (Νεαπολίτης) Neápolec, Neapolít, meščan mesta Neapolis ali rojen v njem: Dion Neapolites Varr. ap. Aug.

2. adj.
a) Neāpolītis -idis, f neápolska, neapolítska, neapolitánska: meretrix Afr. ap. Non.
b) Neāpolītānus 3 neápolska, neapolítska, neapolitánska: Varr., Ci., Plin. Od tod subst. α) Neāpolītānī -ōrum, m Neápolci, Neapolitáni, preb. mesta Neapolis: Ci.; tudi ime dveh občin, ene na Sardiniji, druge v Pizidiji: Plin. β) Neāpolītānum -ī, n Neapolitánum = neápolsko podeželsko posestvo, posestvo pri mestu Neapolis, npr. Atikovo, Lukulovo, Pompejevo idr.: Ci., Plin. iun.

Nebrōdēs -ae, m (τὰ Νεβρώδη ὄρη, τὰ Νευρώδη ὄρη) Nebród, gorovje na Siciliji, podaljšek Apeninov, ki se vleče od vzhoda proti zahodu vzdolž celega otoka (zdaj Madonia ali Madunie): Sil.

nekóč once, at one time, in times past, in old times, in former times; (v bodočnosti) some day

nekóč boš moral vse poplačati you'll have to pay it all back some day
davno nekóč long ago, in times past, in ancient times; pesniško in olden days, in days or yore
nekóč je bil kralj... (v pravljicah) once upon a time there was a king
nekóč sem to delal (zdaj ne več) I used to do it

Nemausum -ī, n: Plin. ali Nemausus -ī, f: Mel., Aus.

1. Nemávz, mesto v Narbonski Galiji s krasnimi studenci (zdaj Nimes). Od tod adj. Nemausēnsis (Nemansiēnsis) -e nemávški: Nemausensis caseus Plin., in Nemausiense agro Plin.; subst. Nemausēnsēs -ium, m Nemavzáni (Nemavzéni), preb. Nemavza: Plin., Suet.

2. Nemausus -ī, m Nemávz, reka blizu mesta Nemavza: Aus.

Nemesa -ae, m Némeza, reka v Belgijski Galiji (zdaj Nims): Aus.

Nemetocenna -ae, f Nemetokéna, glavno mesto Atrebatov (Atrebates) v Belgijski Galiji blizu Skaldinih (Schelde) virov (zdaj Arras): Hirt.

nemorēnsis -e (nemus)

1. gajski, gozden, hosten: mel Col. gozdni med.

2. occ. Nemorēnsis -e k Dianinemu gaju (pri Ariciji) sodeč, Dianinega gaja (gen.): Nemorensis lacus (zdaj Lago di Nemi) Pr., Nemorensis rex Suet. predstojnik daritvene slovesnosti na čast (aricijski) Diani; subst. n: in Nemorensi Suet. na ozemlju Dianinega gaja (pri Ariciji, kjer je imel Cezar podeželski dvorec).

Nemossus -ī, f Nemós, mesto v Akvitaniji, glavno mesto Arvernov (zdaj Clermont): Lucan.

Nepete -is, n Népete (Népeta), staro mesto v Etruriji (zdaj Nepi): L. — Soobl. Nepe: Vell., in Nepet: Plin. (po nekaterih izdajah Nepe). — Od tod adj. Nepesīnus 3 népetski: ager L.; subst. Nepesīnī -ōrum, m Népeti, Nepétčani, preb. Nepeta (Nepete): L.

Nerētum -ī, n Nerét (zdaj Nardo), mesto Salentinov v Kalabriji: O. Od tod preb. Nerētīnī -ōrum, m Neretíni: Plin.

Nerviī -ōrum, m Nêrvijci, mogočno in bojevito pleme v Belgijski Galiji; njihovo glavno mesto je bilo Bagacum -ī, n Bagak (zdaj Banai): C., Plin., T., sg.: nimiumque rebellis Nervius Lucan. Nervijec. Od tod adj. Nervicus 3 nêrvijski: proelium C. boj z Nervijci.

Nēsis -idis, acc. -idem in -ida, f (Νησίς) Nézida, zelo rodoviten otoček ob vzhodnem obrežju Puteolskega zaliva, vzhodno pred Mizenskim rtom, priljubljeno letovišče imenitnih Rimljanov (zdaj Nisita): Ci. ep., Sen. ph., Lucan., Plin., Stat.

Nessus -ī, m (Νέσσος) Nésos

1. reka v Trakiji, ki izvira v Rodopskem gorovju in se izliva v Egejsko morje, prvotno Nestus (Nestos) -ī, m (Νέστος) Nést(os): Mel. (zdaj Nesto, turško Karasu): L.

2. Kentaver v Ajtoliji, ki ga je Herkul ubil pri poskusu ugrabitve Dejanejre. Umirajoč je Nesos Dejanejri podaril s svojo strupeno krvjo prepojeno obleko kot ljubezensko sredstvo; s to krvjo je Dejanejra prepojila Herkulovo praznično oblačilo, ki je potem Herkula pokončalo: H., O., Hyg. Od tod adj. Nessēus 3 (Νέσσειος) Nésov: manus, sanguis, venenum O., tabes Sen. tr.

3. grški slikar: Plin.

Nētum -ī, n Nétum, mesto na Siciliji, jugozahodno od Sirakuz; njegove razvaline (zdaj imenovane Noto antiquo ali vecchio) so še danes vidne na strmi rebri severno od današnjega Novega Nota (Noto nuovo) nedaleč od izvirov rečice di Noto: Ci., Sil. — Od tod preb. Nētīnī -ōrum, m ali Nētīnēnsēs -ium, m Netíni: Ci.

neznanka samostalnik
1. (neznana stvar) ▸ ismeretlen, ismeretlen tényezőZa zdaj je vzrok za nesrečo še vedno popolna neznanka. ▸ A baleset oka még mindig ismeretlen.
2. (neznana ženska) ▸ ismeretlen nőŽena pride prej iz službe in najde moža v postelji z neznanko. ▸ A feleség előbb érkezik haza a munkából, és a férjét az ágyban találja egy ismeretlen nővel.

3. matematika (neznano število) ▸ ismeretlen

Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

I.

1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.