Franja

Nētum -ī, n Nétum, mesto na Siciliji, jugozahodno od Sirakuz; njegove razvaline (zdaj imenovane Noto antiquo ali vecchio) so še danes vidne na strmi rebri severno od današnjega Novega Nota (Noto nuovo) nedaleč od izvirov rečice di Noto: Ci., Sil. — Od tod preb. Nētīnī -ōrum, m ali Nētīnēnsēs -ium, m Netíni: Ci.

neznanka samostalnik
1. (neznana stvar) ▸ ismeretlen, ismeretlen tényezőZa zdaj je vzrok za nesrečo še vedno popolna neznanka. ▸ A baleset oka még mindig ismeretlen.
2. (neznana ženska) ▸ ismeretlen nőŽena pride prej iz službe in najde moža v postelji z neznanko. ▸ A feleség előbb érkezik haza a munkából, és a férjét az ágyban találja egy ismeretlen nővel.

3. matematika (neznano število) ▸ ismeretlen

Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

I.

1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.

Nīcēphorius -iī, m Nikefórij, vzhodni pritok Evfrata v Armeniji (zdaj Kabur ali Sered ali Bidlis): T.

Nīcer -erī, m Níker, desni Renov pritok v Germaniji (zdaj Neckar): Amm., Aus. — Soobl. Nīger -grī, m: Vop.

Nīcomēdīa -ae, f (Νικομήδεια) Nikomedíja, glavno mesto Bitinije in kraljeva prestolnica (ustanovil jo je Nikomed I., zdaj razvaline pri kraju Isnikmid = εἰς Νικομήδειαν): Plin., Aur., Amm. — Od tod adj. Nīcomēdēnsis -e nikomedíjski: Plin. iun.; subst. Nīcomēdēnsēs -ium, m Nikomedíjci, preb. Nikomedije: Plin. iun., Dig.

Nīcopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Νικόπολις = mesto zmage) Nikópolis (Nikópola)

1. mesto v Akarnaniji, ki ga je ustanovil Oktavijan v spomin zmage pri Akciju l. 31: T., Suet.; imenovano tudi Nīcopolitāna cīvitās: Plin., M. (zdaj Paleoprevyza, severno od samega mesta Prevyza)

2. mesto v Mali Armeniji, ki ga je ustanovil Pompej v spomin zmage nad Mitridatom (zdaj Devrigni): Auct. b. Alx., Plin. — Od tod adj. Nīcopolitānis -e nikópolski, nikopolitánski in subst. Nīcopolitānī -ōrum, m Nikopolitáni, preb. mesta Nikopolis (Nikopole): Plin.

3. mesto severno od Kalhedona: Plin.

nikdàr ne … jamais ; (brez glagola) jamais

nikdar več jamais plus, plus jamais
zdaj ali nikdar maintenant ou jamais
nikdar in nikdar jamais (de la vie), familiarno au grand jamais
bolje pozno kot nikdar mieux vaut tard que jamais

níkdar nunca; jamás

nikdar več nunca más
zdaj ali nikdar ahora o nunca
boje pozno kot nikdar más vale tarde que nunca
nikdar in nikdar nunca jamás

nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi

nína inter. ninna (nanna);
(zdaj pa) vsi nina nana tutti a nanna

Nisibis -is, acc. -in, abl. -ī, f (Νίσιβις) Nísibis

1. mesto v Mezopotamiji (zdaj Nisibin): Plin. (po nekaterih izdajah acc. Nesebin), T., Amm. Od tod preb. Nisibēnī -ōrum, m (Νισιβηνοί) Nisibéni: Amm.

2. mesto v Ariji ob Propamizovem vznožju: Amm.

Nitiobrīgēs, v novejših izdajah Nitiobrŏgēs -um, m Nitiobrígi, Nitióbrogi, kelt. pleme v Akvitaniji na obeh bregovih reke Oltis (Oltis, zdaj Lot), z glavnim mestom Aginum Agin (zdaj Agen ob Garoni): C., L. epit., Sid.

Nōla¹ -ae, f (iz *nŏu̯ŏlā [: novus] = Novo mesto) Nóla, staro mesto v Kampaniji severovzhodno od Neaplja (še zdaj Nola): Ci., L., Plin., Sil., Suet., Aug. Od tod adj.

1. Nōlānus 3 nólski: ager, plebs L., moenia Sil.; subst. Nōlānus -ī, m Nolán, Nólec, pogosteje v pl. Nōlānī -ōrum, m Noláni, Nólci, preb. Nole: Ci., L., Iust.; in Nōlānō Ci. ep. na Nolskem, na nolskem ozemlju.

2. Nōlēnsis -e nólski, iz Nóle, v Nóli: episcopus Aug.

Nōmentum -ī, n Nomént, mestece v Laciju, severovzhodno od Rima, z vinorodno okolico (zdaj La Mentana): L., V., O., Pr. Od tod adj. Nōmentānus 3 noméntski: via L. Nomentska cesta (proti Rimu), regio Col., ager, vites Plin., vina Mart. Subst.

1. Nōmentānī -ōrum, m Nomentáni, preb. Nomenta: L., Plin.

2. Nōmentānum -ī, n (sc. praedium) Noméntsko = podeželsko posestvo pri Nomentu: N.

3. Nōmentānus -ī, m Nomentán (Noméntski), rim. priimek, npr. L. Cassius Nomentanus Lucij Kasij Nomentan: H.

Nōrba -ae, f Nórba, mesto Volskov v Laciju (zdaj Alcantara): L. — Soobl. Nōrbē Nórba: Plin. — Od tod adj. Nōrbānus 3 nórbski, norbánski: ager L.; subst. Nōrbānī -ōrum, m Norbáni, Nórbci, preb. Norbe: L.

Nōrēia -ae, f (Νωρήια) Noréja, glavno mesto Tavriskov v Noriku, znano po bitki, v kateri so Kimbri l. 113 porazili Rimljane (zdaj Neumarkt pri Judenburgu na avstrijskem Štajerskem): C., L. epit., Plin.

Novāria -ae, f Novárija, mesto v severni Italiji (zdaj Novara): Plin., T. Od tod adj. Novāriēnsis -e novárijski: Plin., Suet.

Novēsium (Novaesium) -iī, n Novésij, trdnjava Ubijcev ob Renu (zdaj Neuss pri Düsseldorfu): T., Amm.

Noviodūnum -ī, n Noviodún, kelt. mestno ime,

1. mesto Svesionov ob Ezni (Aisne), pozneje Augusta Suessionum (zdaj Soissons): C.

2. mesto Biturigov Kubov (zdaj Nouan pri Orleanu): C.

3. mesto Hedučanov (zdaj Nevers): C.