Franja

capovērso m

1. začetek nove vrste; nova vrstica:
far capoverso začeti novo vrsto

2. pravo odstavek

career¹ [kəríə] samostalnik
tek, let; potek življenja; življenje; uspeh, razvoj

chequered career burna preteklost
in full career v največjem diru
ameriško career man poklicni diplomat
to enter upon a career začeti svojo življenjsko pot

carga ženski spol breme, tovor; naboj, obremenitev; obdolžitev; dolžnost, obveznost; naskok, napad

carga cerrada strnjen napad s sabljami; ostra graja, ukor
buque de carga tovorna ladja
echar la carga a uno komu najtežje breme naložiti
echar la carga de sí znebiti se bremena
echarse con la carga vreči puško v koruzo
llevar la carga opraviti najtežje delo
ser en carga biti nadležen
soltar la carga samovoljno razveljaviti sprejete obveznosti
volver a la carga znova začeti; znova na koga pritiskati
a carga cerrada počez, poprek; brez premisleka, brezobzirno; obenem, hkrati
de ciento en carga zelo majhne vrednosti
no hay carga más pesada que tener la conciencia cargada čista vest je najboljše zglavje
cargas pl službene dolžnosti, obveznosti
a cargas kupoma, na pretek
echar las cargas a uno po krivem koga obdolžiti

carīna -ae, f (prim. gr. κάρυον oreh [sad], καρύα oreh [drevo], carina torej orehova lupina)

1. hrbt(en)ica = glavna gred na dnu ladje, podladje, gredelj: L., O., Cu., Vell., T., panda, uncta c. Enn. fr., quid tam in navigio necessarium quam carina? Ci., carinae aliquanto laniores quam nostrarum navium C., centum navium longarum carinas ponere C. začeti graditi 100 bojnih ladij.

2. met. ladja, brod, plovilo: Ca., Pr., Lucan., celeri venisse carinā V., vix durare carinae possunt... aequor H., fluctibus ignotis insultavere carinae O.

3. pren. o ladjam podobnih rečeh: bifidae putaminum carinae Plin. lupine se cepijo na dve ladjasti polovici. — Kot nom. propr. Carīnae -ārum, f Karine, mestni del v Rimu (zdaj S. Pietro in Vincoli) med Celijem in Eskvilinom: Varr., Ci., V., H., L., Suet.

ceniti, ceniti² [é] (cenim) (spoštovati) schätzen, achten; würdigen
znati ceniti, ceniti zu schätzen wissen
začeti ceniti, ceniti [schätzenlernen] schätzen lernen
kako lastnost pri kom: rühmen an
ne ceniti, ceniti gering achten
ceniti, ceniti se sich [hochschätzen] hoch schätzen
nizko se ceniti, ceniti sich gering achten

ceniza ženski spol pepel, lužni pepel; prah

Miércoles de Ceniza pepelnična sreda
descubrir la ceniza pozabljene prepire zopet začeti
escribir en la ceniza pisati v pesek
huir de la ceniza y caer en las brasas z dežja pod kap priti
cenizas pl posmrtni ostanki (umrlega)
reducir a cenizas uničiti (v vojni), požgati
vengar las cenizas (de alg.) maščevati smrt (nekoga)

chantier [šɑ̃tje] masculin gradbišče, stavbišče, delovišče; delavnica; skladišče (za premog, drva, les, gradbeni material); legnar (za podlogo sodov); familier prostor v neredu

quel chantier! kakšen nered!
en chantier v delu
cet écrivain a plusieurs livres en chantier ta pisatelj ima več knjig v delu
chantier naval, de construction navale ladjedelnica
navire masculin sur les chantiers ladja v gradnji
mettre un travail sur le chantier, en chantier začeti delo, lotiti se dela

charrue [šarü] féminin plug; poétique poljedelstvo

charrue automobile, vigneronne motorni, vinogradniški plug
mettre la charrue devant, avant les bœufs lotiti se stvari, začeti stvar tam, kjer bi morali nehati
tirer la charrue (figuré) garati, težko delati

ciklus samostalnik
1. (obdobje) ▸ ciklus, időszakŽivljenjski ciklus trajnic traja od pomladi do jeseni. ▸ Az évelők életciklusa tavasztól őszig tart.
Gospodarstvo je lani začelo nov močan naložbeni ciklus. ▸ Tavaly a gazdaság erős, új befektetési ciklusba kezdett.
Povezane iztočnice: gospodarski ciklus, konjunkturni ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, življenjski ciklus izdelka

2. (o umetniških delih) ▸ ciklusZato si izberite svoj filmski ciklus in obogatite vaše vizualne izkušnje. ▸ Válasszák ki tehát filmciklusukat, és gazdagítsák saját vizuális tapasztalataikat!

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

cōgitātiō -ōnis, f (cōgitō1) mišljenje, in to

1. abstr. mišljenje kot duševno dejanje, premišljanje, razmišljanje, preudarjanje: dicebas speciem dei percipit cogitatione, non sensu Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest, cogitatione tantum et mente complectimur Ci. povzemamo z mišljenjem, razumevamo kot pojem; pogosto: aliquid cogitatione complecti, comprehendere ali intellegere Ci. zamisliti (zamišljati) si kaj, domisliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, toda: cogitatione complecti aliquem absentem Ci. v mislih objeti... odsotnega; ea, quae cogitatione depingimus Ci. podoba v naši domišljiji, ad hanc causam non sine aliqua spe et cogitatione venerunt Ci. brez... premisleka, cogitationem de aliqua re suscipere Ci. začeti premišljati o čem, ad patriam liberandam omni ferebatur cogitatione N. vse misli so mu bile obrnjene na osvoboditev (rešitev) domovine; z objektnim gen. = misel na kaj, preudarjanje glede česa: c. timoris praeteriti Ci., cogitationem habere alicuius rei Ci. misliti na kaj, c. belli C., L., periculi Cu., ipsā cogitatione suscepti muneris fatigor Q.; redkeje misel v pomenu misel (na kaj) z odvisnim vprašanjem: subit cogitatio animum, qui belli casus... sit L., ali z ACI: Sen. ph., c. animum subit... indignum esse... saevire L., sedet illa cogitatio, quosdam fore, qui... Q.

2. met. konkr. misel (= to, kar se misli), pomisel, predstava, mnenje; v sg.: Cels., Cu., Plin., Q., inanis c. Ci., quaero a vobis, num ullam cogitationem habuisse videantur ii, qui... Ci.; pogosteje v pl.: liberae sunt enim nostrae cogitationes Ci., mandare litteris cogitationes suas Ci., intimae cogitationes Ci., omnes curas et cogitationes in rem publicam conferre Ci., suas omnes cogitationes in rem tam humilem... abicere Ci., haec contentio occupaverat cogitationes hominum L. pozornost, stultae cogitationes barbarorum Hirt., c. inanes Ci., Q., tristes Cels., variae, vanae Cu., simplices T.; occ. zamisel, namera, namen, nakana, načrt, osnova: c. accusationis Ci., rerum novarum Ci., T., obstabat eius cogitationibus nemo praeter Milonem Ci., minor cogitatio intervenit maiori (postranski načrt, glavni načrt) L., magnae cogitationis manifestus T. ki ima očitno v mislih velik načrt, vix a tam praecipite cogitatione revocatus Suet.

3. (do)miselnost, domišljija: ratio, cogitatio, mens Ci., Verrem ingenio et cogitatione nulla fuisse Ci.

cola ženski spol rep; vlečka; konec; kazensko mesto v šoli

apearse por la cola dati neumen odgovor
atar por la cola a/c pri nepravem kraju začeti
dejar a cola pustiti za seboj
la cola falta por desollar najhujše še pride
hacer bajar la cola a alg. koga ponižati
hacer cola zaosta(ja)ti; v vrsti (»repu«) stati
¡haga V. cola! postavite se v vrsto!
ir a la cola biti zadnji (v vrsti), peljati se v zadnjem vagonu
ser arrimado a la cola biti omejen (bedast)
tener (ali traer) cola imeti posledice
a la cola nazadnje; zadaj
llevar (la) cola, ser cola biti zadnji pri izpitu

combat [kɔ̃ba] masculin boj, borba; bitka, spopad; pretep; figuré (notranji) boj; tekmovanje; pluriel vojna

combat aérien, naval letalska, pomorska bitka
combat de boxe boksarski dvoboj
combat de coqs petelinji boj
combat défensif obrambni boj
combat rapproché boj od blizu, mož proti možu
combat de rues poulični boj
combat singulier dvoboj
combat de taureaux bikoborba
combat terrestre boj, bitka na kopnem
avion masculin de combat bojno letalo
char masculin de combat tank
déroulement masculin des combats potek bojev
terrain masculin du combat bojišče
au fort du combat sredi boja, figuré v razburjenju
prêt au combat pripravljen za boj
accepter le combat sprejeti boj
commencer, ouvrir le combat začeti boj
engager le combat contre la vie chère začeti borbo proti draginji
livrer un combat spustiti se v boj
mettre hors de combat onesposobiti za bojevanje

come into neprehodni glagol
vstopiti; podedovati, dobiti

come into being nastati
come into one's own dobiti, kar nam gre
come into force začeti veljati, obveljati
come into notice zbuditi pozornost
come into play priti v veljavo, obveljati
come into sight prikazati se
come into a fortune podedovati imetje

come out neprehodni glagol
ven priti, pokazati se; prvič nastopiti; izpadati (lasje); izginiti (madež); odlikovati se

come out in spots dobiti madeže
come out on strike začeti stavkati
come out at the examination odlično opraviti izpit
come out strong odločno zastopati (stališče)
sleng come out of that! pusti to! ne govori več o tem!
come out top biti najboljši

commērcio m (pl. -ci)

1. trgovina, trgovanje:
commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se

2. ekst. knjižno odnos, zveza:
commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
commercio carnale spolno občevanje

composition [kɔ̃pozisjɔ̃] féminin

1. sestavljanje, sestava, sestav; zmes

2. sestavek, (šolska) naloga

3. skladba

4. poravnava; militaire kapitulacija

5. stavek (pri tisku), stavljanje (črk)

composition du programme sestava sporeda
composition mécanique (typographie) strojni stavek
composition à la main, manuelle ročni stavek
atelier masculin de composition stavnica
amener quelqu'un à composition pripraviti koga, da popusti v svojih zahtevah za dosego kompromisa
entrer en composition začeti poravnavo
être de bonne composition biti prilagodljiv, popustljiv

congrès [kɔ̃grɛ] masculin kongres; zborovanje

Congrès zakonodajna skupščina v ZDA
congrès de parti, de médecins kongres stranke, zdravnikov
congrès de Vienne dunajski kongres
assembler, ouvrir un congrès sklicati, začeti kongres

contact [kɔ̃takt] masculin stik, dotik, kontakt; zveza, odnos; médecine bacilonosec

contact de terre stik z zemljo
clef féminin de contact ključ za vžig
fiche féminin de contact vtikalo, vtikač
point masculin de contact dotikališče, stična točka, stikališče
prise féminin de contact navezava stikov
verres masculin pluriel, lentilles féminin pluriel de contact kontaktna očala
arriver, venir au contact priti v, dobiti stik
couper le contact prekiniti stik
entrer en contact avec stopiti v stik z
établir le contact (él) vzpostaviti stik, vključiti, vklopiti
établir le contact avec le sol ozemljiti
être au contact de biti v stiku z
être en contact par radio biti v stiku po radiu
mettre en contact spraviti v stik
él vključiti
perdre le contact avec izgubiti stik z
prendre contact avec začeti stike z
rester en contact avec ostati v stiku z
rompre le contact prekiniti stik, zvezo, militaire odtrgati se

contraer* (glej traer) skrčiti; omejiti, utesniti; nakopati si; prevzeti (dolžnost), skleniti; prilastiti si, pridobiti

contraer un compromiso prevzeti obveznost
contraer deudas zabresti v dolgove
contraer la frente nagrbančiti čelo
contraer matrimonio poročiti se
contraer méritos zasluge si pridobiti
contraer odio contra alg. začeti koga sovražiti
contraer parentesco (con) priti v sorodstvo (z)
contraer relaciones amorosas spustiti se v ljubezensko razmerje
contraerse skrčiti se, zgrbančiti se, uskočiti se
su frente se contrajo nagrbančil je čelo