Franja

poljúb kiss; humoristično osculation

glasen poljúb smack
sočen poljúb a smack on the lips
Judežev poljúb a Judas kiss, a traitor's kiss
dati poljúb to give someone a kiss, to kiss
dati si poljúb sprave to kiss and be friends, to kiss and make up
z roko poslati, vreči komu poljúb to blow someone a kiss, to kiss one's hand to someone, to throw someone a kiss
z roko ji je poslal poljúb he kissed his hand to her
s poljúbi komu solze obrisati to kiss away someone's tears
poljúb na roko kissing someone's hand, kissing hands
vreden poljúba kissable

položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

resnost položája the gravity of the situation
socialni položáj social standing
položáj poslanika the post of ambassador
položáj tržišča, trga market position
težaven položáj (figurativno) a close call
materialni in družbeni položáj economic and social status
biti gospodar položája to be master of the situation
biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
določiti čemu položáj to locate something
ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
razumem tvoj položáj I see how you stand
biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
položáj je videti brezupen things look desperate
vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
on je rešil položáj he saved the situation
umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot

polvo moški spol prah; prašek; puder

polvo dentífrico zobni prašek
polvo estornutatorio kihalni prašek
polvo de harina paliska
polvo picante, polvo escociente srbljiv prašek
polvo vomitivo prašek za bljuvanje
hacer polvo v prah spremeniti
hace mucho polvo veliko prahu je
hacerle a uno polvo koga uničiti
hacer morder el polvo a algn koga na tla vreči, premagati; pobiti
quitar (ali sacudir) el polvo de a. prah iztepsti iz česa
reducir a polvo streti, zmleti
tomar un polvo de rapé vzeti ščepec njuhanca
polvos para tortas pecilni prašek
ponerse polvos (na)pudrati se
echar polvos posuti z drobnim peskom

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

postelj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) das Bett (bolniška Krankenbett, bolnišnična Krankenhausbett, enojna Einzelbett, dvojna Doppelbett, hotelska Hotelbett, medna/medeninasta Messingbett, na kolesih Rollbett, otroška Kinderbett, poljska Feldbett, Liegebett, z baldahinom Himmelbett, Prokrustova Prokrustesbett, smrtna Totenbett, Sterbebett, tujska Gastbett, Fremdenbett, Gästebett, vodna Wasserbett, zakonska Ehebett, zložljiva Klappbett, železna Eisenbett)
bolniška postelja das Krankenbett, figurativno das Krankenlager
zasedenost postelj die Bettenbelegung
ločitev od mize in postelje pravo die Trennung von Tisch und Bett
medicina močenje postelje das Bettnässen
rob postelje die Bettkante
skočiti iz postelje aus dem Bett springen/fahren
vreči iz postelje aus dem Bett werfen
iti v posteljo schlafen gehen, zu Bett gehen, ins Bett gehen, sich hinlegen
narediti posteljo das Bett machen
položiti v posteljo betten (položiti v drugo posteljo - bolnika umbetten)
prikleniti na posteljo bolezen človeka: niederwerfen, ans Bett fesseln
spraviti v posteljo koga (jemanden) zu Bett bringen, figurativno za spolno občevanje: (jemanden) vernaschen
zlesti v posteljo ins Bett steigen
medicina mirovanje v postelji die Bettruhe
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer
medicina priklenjen na posteljo bolnik: bettlägerig

póšta (poštni urad) poste ženski spol , bureau moški spol de poste, postes ženski spol množine ; (pisma ipd.) courrier moški spol , correspondance ženski spol

pošta z golobi pismonoši poste par pigeon
cevna, pnevmatična pošta poste pneumatique (tubulaire)
diplomatska pošta courrier diplomatique
glavna pošta hôtel moški spol des postes, poste centrale, familiarno grande poste
jutranja pošta courrier (ali distribution ženski spol) du matin
letalska pošta courrier aérien, courrier-avion, poste aérienne (ali par avion)
paketna pošta service moški spol des colis postaux
vojna pošta courrier militaire (ali aux armées)
po pošti, s pošto par voie postale, par (la) poste
s posebno pošto par courrier séparé
z isto pošto par le même courrier
z letalsko pošto poslano pismo lettre ženski spol par avion
z obratno pošto par retour du courrier
oddaja pisem na pošti postage moški spol
pobiranje pošte levée ženski spol du courrier
primeren za pošiljko po pošti postable
oddati pismo na pošti mettre une lettre à la poste, poster une lettre
oddati, opraviti svojo pošto expédier (ali faire) son courrier
odpraviti, odposlati pošto expédier le courrier
pobrati pismo iz poštnega nabiralnika lever les lettres
pregledati pošto dépouiller le courrier (ali la correspondance)
vreči pošto v nabiralnik jeter le courrier à la boîte aux lettres

póšta correo m ; (poštni urad) (oficina f de) correos m pl ; (dopisi, pisma itd.) correspondencía f

s pošto, po pošti por correo
z isto pošto (posebej) por (correo) separado
z obratno pošto a vuelta de correo
s prihodnjo pošto por el próximo correo
s posebno pošto por correo separado
diplomatska (letalska, cevna, vojaška) pošta correo diplomático (aéreo, neumático, militar)
oddati (pismo) na pošti echar al correo
odnesti na pošto llevar al correo
poslati po pošti remitir (ali enviar) por correo
poslati z navadno pošto remitir por correo ordinario
vreči pošto v nabiralnik echar la correspondencia en el buzón
pregledati pošto examinar la correspondencia
odpraviti pošto expedir (ali despechar) la correspondencia

potrošíti to spend, to expend (za on); to lay out; to disburse; to consume, to use up; (obilo) to lavish; (potratiti) to squander, to waste

ki se da potrošíti spendable
zaman potrošíti figurativno (v vodo vreči) to pour down the drain

poubelle [pubɛl] féminin smetnjak, posoda za smeti

jeter à la poubelle odvreči s prezirom
mettre à la poubelle vreči med smeti

pounce¹ [páuns] samostalnik
nenaden skok ali spust, zalet, napad na plen
zoologija krempelj (roparske ptice)

on the pounce pripravljen na skok
to make a pounce zaleteti se, vreči se na kaj

prae-ceps (stlat. praecipes: Enn., Pl., Prisc.) -cipitis (prae in caput; iz *prae-caput-s, gen. praecipitis iz *prae-caputis (-capitis))

I. adj.

1.
a) strmoglav; z glavo navzdol, na glavo, naglavíčki (adv.): aliquem praecipitem dare (in pistrinum) Ter. ali deicere (de porticu in forum) Ci. ali mittere (de muro) Auct. b. Hisp. ali proicere (in undas) V. strmoglaviti koga, vreči koga na glavo (z glavo naprej), se praecipitem dare (tecto) H., semet ipsi in pelagus ex certa rupe praecipites dant Mel. ali se praecipitem iacere (e vertice scopulorum) Cat. strmoglaviti (se), vreči se, ruente equo praeceps ad terram datur L. strmoglavljen na tla, vržen (na glavo), zvrnjen na tla, utinam mi esset aliquid (= gladius), quo nunc me praecipitem darem Ter. kamor bi se vrgel = kamor bi se nasadil, ab equo praeceps decĭdit in arva O., ire praecipitem in lutum Cat.
b) metaf. navzdol (naprej) nagnjen (obrnjen), nagnjen, nagibajoč se, naslanjajoč se k čemu: Amm. idr., palmites Col., nec cum praecipitem Oceani rubro lavit aequore currum V., sol praeceps in occasum L., praeceps in noctem diei tempus Cu., praecipiti iam die L. ko se je dan že nagibal k večeru, aestas S. iztekajoče (končujoče) se poletje, autumnus Amm.
c) (o čustvih, strasteh) nagnjen k čemu, dovzeten za kaj: Suet. idr., praeceps in avaritiam et crudelitatem animus L., praeceps ingenio in iram erat L., animus ad flagitia praeceps T., praeceps ad explendam cupidinem S.

2. (o krajih) strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): via Ci., fossae V., saxa L., praeceps et abrupta rupes Cu., murus in salum praeceps Cu., locus praeceps et declivis C.; pren.: iter ad malum praeceps et lubricum Ci.; metaf. poguben, škodljiv, neugoden, nevaren: remedium Cu., tempus O., praeceps periculo victoria L. dvomna, dvomljiva, pomisleka vredna, premisleka (pomisleka) potrebna.

3. (na vrat na nos) hiteč, hiter, nagel, uren, jadrn, bežeč, ubežen; nagloma, (na)hitro, nepričakovano, nenadoma, na slepo, naključno, nenačrtno (adv.): cursus Cu., ventus O., amnis H. hitro tekoča, columbae V. bežeči, begotni, nox O. hiteča, hitro minevajoča, profectio Ci., praeceps curru desilit O., praeceps amensque cucurri O., praecipites se fugae mandabant C., praecipitem agere (poditi, preganjati, goniti, drevíti) aliquem C., Ci., in gloriam praeceps agebatur T. je drvel, je drevil, per mala praeceps fertur H. slepo drvi, collega in causam praeceps erat L.; metaf. prenagel (prenagljen), prehiter, preveč uren (jadrn), preuren, prejadrn, nepremišljen, nepreudaren, vročekrven, razvnet: Suet., homo in omnibus consiliis praeceps Ci., caecum et praecipitem ferri in causā Ci., vir praeceps animi (loc.) V., praeceps furor, oratio, celeritas dicendi Ci., praeceps vestra legatio fuit L.; subst. m: stoliditate quidam praecipites Amm. drzneži, drzoviteži; occ. (predik.) v pogubo idoč (hiteč): mulier praeceps luxuriā abierat S., ab inimicis praeceps agor S., agunt eum praecipitem poenae civium Romanorum Ci. ga je pogubila, ambitione praeceps datus est S., homo demens et ad poenam exitiumque praeceps Corn. nezadržno drveč v kazen in pogubo (kazni in pogubi nasproti), suo more praecipitem ire S. umreti, poginiti, praecipitem cadere S. —

II. subst. n strmina, „navzdolje“, glob(oč)ina, prepad, brezno: Plin., Sen. ph., Vell. idr., turris in praecipiti stans V., per praecipitia fugere L., in praeceps iacere T., in praeceps ferri O. ali deferri L. dol pasti; metaf. prepad = nevarnost: rem publicam in praeceps dederat L. je (bil) spravil (je (bil) pripeljal) na rob prepada = v skrajno (hudo, izjemno, veliko) nevarnost, levare aegrum ex praecipiti H. —

III. adv. praeceps v glob(oč)ino, v prepad: moles … immensam vim mortalium praeceps trahit T. potegne s seboj v globino; metaf.: eversio rei familiaris dignitatem ac famam praeceps dabat T. je spravila v nevarnost, je bila nevarna.

prag moški spol (-a …)

1. pri vratih: die Schwelle, Türschwelle
na pragu an der Schwelle
prestopiti prag den Fuß über die Schwelle setzen
vreči čez prag von der Schwelle weisen

2. gradbeništvo, arhitektura, tehnika, železnica die Schwelle (betonski Betonschwelle, dvojni Kuppelschwelle, potencialni Potentialschwelle)
železniški prag Eisenbahnschwelle, der Schweller
zapornični prag die Wehrsohle
(zavorna plast) die Sperrschicht

3. živalstvo, zoologija, medicina die Schwelle; -schwelle, Schwellen-, die -grenze (bolečinski Schmerzgrenze, Schmerzempfindungsschwelle, dražljajni Reizschwelle, der Schwellenreiz, zavesti [Bewußtseinsschwelle] Bewusstseinsschwelle, slišni Hörbarkeitsschwelle, vidni Sehschwelle)
zniževanje praga die Schwellenerniedrigung

prestol [ê] moški spol (prestóla …) der Thron
dedič prestola der Thronerbe, Kronerbe
dedinja prestola die Thronerbin
pravica do prestola die Thronberechtigung
postavitev na prestol die Inthronisation, die Thronbesteigung
pretendent na prestol der Thronanwärter
stopiti/sesti na prestol/zasesti prestol den Thron besteigen
vreči s prestola entthronen (tudi figurativno)
odpoved prestolu der Thronverzicht, die Abdankung
odpovedati se prestolu abdanken

préstol throne

(ki je) brez préstola throneless
dedič préstola heir to the throne
zasedba préstola accession to the throne
posaditi, postaviti na préstol koga to enthrone
zopet postaviti na préstol to restore to the throne
pahniti s préstola, vreči s préstola to dethrone
priti na préstol, zasesti préstol to accede to the throne, to come to the throne, to mount the throne
slediti na préstolu to succeed to the throne

prêstol (-óla) m

1. trono; soglio (pontificio, reale):
priti na prestol ascendere, salire al trono
sedeti na prestolu (prestolovati) sedere in trono, sul trono

2. pren. (vladar, vladarska oblast) trono:
cerkev in prestol (cerkvena in vladarska oblast) il trono e l'altare
odpovedati se prestolu abdicare al trono
pahniti, vreči s prestola cacciare dal trono

3. seggio:
pren. papeški, škofovski prestol seggio papale, episcopale

4. pren.
potisniti, vreči s prestola scalzare dal trono
pren. sedeti na prestolu regnare, governare

prison¹ [prizn] samostalnik
ječa, zapor, kaznilnica

to cast in prison vreči v ječo
to put in (ali send to) prison zapreti v ječo

proč [ò]

1. na vprašanje kje: weg, fort; na vprašanje kam: (stran) weg, kam drugam: fort
daleč proč weit fort
roke proč! Hände weg!
(biti fortsein, wegsein, dati weggeben, fortgeben, forttun, gnati forttreiben, gledati wegsehen, hoteti wegwollen, fortwollen, moči wegkönnen, fortkönnen, morati wegmüssen, fortmüssen, fortsollen, poriniti wegstoßen, fortstoßen, poslati wegschicken, fortschicken, priti wegkommen, fortkommen, siliti wegdrängen, spraviti - madež ipd. wegkriegen, fortkriegen, tovor, predmete fortschaffen, teči weglaufen, vreči wegwerfen, fortwerfen, zliti weggießen, fortgießen, wegschutten, zvabiti weglocken, fortlocken)
obrniti se proč sich abwenden, figurativno sich abkehren/abwenden von
odpeljati proč abführen, wegführen

2. vorbei (ura je 2 proč es ist zwei vorbei)

3.
biti proč (zaprepaden ipd.) ➞ → preč

pròč adv.

1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore

2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via

3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!

4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via

prōno agg.

1. knjižno nagnjen naprej, v tla:
gettarsi prono vreči se na kolena, pred noge (komu)

2. pripravljen, nagnjen (k)

prō-pellō -ere -pulī -pulsum

1. naprej potisniti (potiskati), naprej poriniti (porivati), naprej suniti (suvati), (naprej) (po)gnati, naprej pognati (poganjati): navem remis Ci., navem in altum O. ali in aequora Pr., in profundum corpora natae O. pahniti, crates C. odpahniti, mensam Pr. prevrniti, iugum in priorem partem Col. odmakniti, hastam Sil. zagnati, zalučati, vreči, saxa in subeuntes Cu. metati, valiti, anima propellit corpus, membra Lucr., imago propellit aëra prae se Lucr., ventus propellit nubes non procul Gell.; pesn.: Pr., Phasin remige Pr. vzburkati, razburkati, propulsa cruore flumina Lucan. visoko valujoče, propellere muros Sen. tr. ali urbem Val. Fl. podreti, porušiti, razrušiti; occ. o živini (pred seboj) (po)gnati, ven (po)gnati: oves in pabulum, ovem potum Varr., pecora Cu., pecus extra portam L., pecora pastum (na pašo) L.; metaf. (naprej) (po)gnati, nagnati (naganjati), pognati (poganjati), prignati (priganjati), privesti (privajati), dovesti (dovajati), nagniti (nagibati), premakniti (premikati): orationem dialecticorum remis Ci., si paulo etiam longius … L., Caecilium pietas et fraternus amor propulisset Ci., propulsus ad ultima amore Cu., propellere animos ad corrumpendum militiae morem T., terrore carceris ad mortem voluntariam propellere T., nullo propellente Suet.

2. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi: aliquem Pl., damnatos patria N.; occ. kot voj. t.t. v beg pognati, v beg zapoditi: hostes, multitudinem equitum C., aciem umbonibus Cu., hostem a castris L.; metaf.
a) pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati): aliquā re duram famem H., periculum vitae a me L., vim firmiore praesidio Cu., suavia dextrā oppositā Pr., canis eligitur propellendis iniuriis hominum Col.
b) (ven) (za)poditi, ven pahniti (pehati): cruda adhuc studia in forum Petr.

Opomba: Lucr. meri prŏpellat.