Franja

Parrhasia -ae, f, (po nekaterih:) Parr(h)asiē -ēs, f (Παῤῥασία) Parázija, pokrajina in mesto v južni Arkadiji: Plin. Od tod adj.

1. Parrhasius 3 (Παρράσίος) parázijski = pesn.
a) arkád(ij)ski: Sen. tr., Lucan., virgo O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, dea O. = Carmenta, Euander V. = rex Sil., axis Mart. severni tečaj, iugum Mart. (ozvezdje) Veliki voz ali Veliki medved, Parrhasio Panos de more V.
b) palácijski, palatínski, ker je baje arkadski kralj Evander bival na Palatinu v Rimu, potem = cesarski.

2. Parrhasis -idis, f (Παρρασίς) parázijska: Arctos ali ursa (= ursa maior) O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, kot ozvezdje = Veliki voz ali Veliki medved = Parrhasides stellae O.; kot subst. Parázijka = Kalisto: O.

pȁs psȁ m, mn. psȉ pásā zool. pes, Canis familiaris: eskimski pas; ovčarski pas; bernardinac; morski pas; biti gladan kao pas; živjeti kao pas na lancu; gledati se kao pas i mačka; Veliki pas astr. Veliki pes

pasav|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija das Gürteltier (ščetinasti Borsten-Gürteltier, deveteropasasti Neunbinden-Gürteltier, rjavi Braunzottiges Gürteltier)
golorepi pasavec Nacktschwanz-Gürteltier
kroglasti pasavec Kugelgürteltier
mali pasavec Zwerggürteltier
mehkooklepni pasavec (tatu) Weichgürteltier
mišji pasavec rod: der Gürtelmull, vrsta: der Schildmull, die Gürtelmaus
trdooklepni pasavec Hartgürteltier
veliki pasavec Riesengürteltier

paschālis -e (pascha) velikonočen: tempus Cod. Th., liber Aug. ki govori o veliki noči.

pavijan moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Pavian (Anubisov Anubis-Pavian, atbara Atbara-Pavian, babuin der Babuin, grivasti Mantel-Pavian, der Hamadryas, medvedji/veliki Bären-Pavian, rdeči Sphinx-Pavian)

pavlinč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija das Pfauenauge
dnevni pavlinček Tagpfauenauge
lunin pavlinček Actias luna: der Mondfalter
nočni pavlinček der Pfauenspinner, Augenspinner, Saturnia: Nachtpfauenauge (mali Kleines Nachtpfauenauge, veliki Großes/Wiener Nachtpfauenauge)
rjavi pavlinček (beli T) der Nagelfleck
večerni pavlinček Abendpfauenauge
|
vodni pavlinček živalstvo, zoologija riba: der Schmetterlingsbuntbarsch

pečát seal; (za podpis) signet; (žig) stamp; (štampiljka) rubber stamp

tajni (zasebni) kraljev pečát privy signet
veliki državni pečát lorda kanclerja VB the Great Seal
mali državni pečát VB the Privy Seal
čuvar (državnega) pečáta Lord Privy Seal
dati, pritisniti pečát na to set the seal on, to signet (na kaj something)
dati romanu pečát dobe to give a novel the character (ali the stamp) of the period
to je zame knjiga s sedmimi pečáti (figurativno) it is a sealed book for me
nositi pečát resnice to bear the stamp of truth
pod pečátom molčečnosti under the seal of secrecy
pod spovednim pečátom under the seal of the confessional

Pella -ae, f in Pellē -ēs, f (Πέλλα) Péla

1. rojstno in prestolno mesto Aleksandra Velikega v Makedoniji: Ci. ep., L., Plin. — Od tod adj. Pellaeus 3 pélski: Sil., arva O.; pesn. =
a) makedónski: H., Cl., ductor Lucan. ali iuvenis Iuv. ali tyrannus Mart. = Aleksander Veliki.
b) (ker je Aleksander osvojil Egipt in ustanovil Aleksandrijo) egíptovski: Canopus V., domus (kraljeva palača) Lucan., rex, puer (= Ptolemaj) Lucan., sceptra Sil.; pa tudi aleksandríjski: arces, muri Lucan., gula Mart. Aleksandrijcev. Subst. Pellaeus -ī, m Pélec, preb. Pele: O.

2. mesto v Siriji na obrobju doline Jordana, 26 km južno od Genezareškega jezera: aquis dives Pella Plin.

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

péril [peril] masculin nevarnost

en péril (marine) v nevarnosti (da se ladja potopi)
à ses risques et périls na lastno nevarnost, sprejemajoč vse posledice
au péril de sa vie s tveganjem svojega življehja
le péril jaune, fasciste rumena, fašistična nevarnost
courir de grands périls biti v veliki nevarnosti
être hors de péril biti zunaj nevarnosti
être en péril de mort biti v smrtni nevarnosti
s'exposer au péril izpostavljati se nevarnosti
mettre en péril spraviti v nevarnost
il y a péril en la demeure odlašanje bi povzročilo nevšečnosti

Persepolis -is, acc. -im, f (Περσέπολις) Perzépolis (Perzépola), glavno mesto Perzije, pozneje perzijskega kraljestva; porušil ga je Aleksander Veliki: Cu., Amm.

pes¹ [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
Mali Pes astronomija Kleiner Hund
Veliki Pes astronomija Großer Hund
peklenski pes Höllenhund
popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
… za psa Hunde-
(glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
… psov Hunde-
(ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
peljati psa ven Gassi gehen
dati psa na vrvico den Hund anleinen
Pse na vrvico! Hunde anleinen!
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
|
figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
truden kot pes hundemüde
koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pétak pétka m petek: dodi u petak ako u četvrtak ne možeš; crni petak nesrečen dan; čisti petak prvi petek v velikem postu (pravosl.); mišji petak petek pred pustno nedeljo (pravosl.); mladi petak prvi petek po mlaju; o Đurinu petku nikoli; petkom i svetkom v petek in svetek; Veliki petak veliki petek

pet|ek [é] moški spol (-ka …) der Freitag
veliki petek Karfreitag, stiller Freitag
v petek am Freitag
ob petkih freitags

pétek Friday

v pét on Friday
ob pétkih on Fridays
črni pétek (nesrečen dan) black Friday
veliki pétek religija Good Friday

pétek vendredi moški spol

ob petkih le vendredi, tous les vendredis
veliki petek Vendredi saint
v petek in svetek les jours de la semaine et le dimanche

pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte

pétek viernes m

veliki petek viernes santo
ob petkih los viernes
v petek in svetek los días de (la) semana y el domingo

piano² m

1. ravnina; ravna površina; ravna plošča:
il piano della tavola mizna plošča
piano inclinato nagnjena ravnina (tudi pren.)

2. nadstropje:
piano terra, piano terreno pritličje
primo piano prvo nadstropje
piano rialzato visoko pritličje

3. foto, film plan:
primo piano prvi, bližnji plan
primissimo piano veliki plan
piano americano ameriški tričetrtinski plan
una figura di primo, secondo piano pren. važna, postranska oseba
porre la questione su un altro piano pren. drugače zastaviti problem

4. načrt, plan; namera:
piano di studi študijski načrt
piano regolatore urbanistični načrt
piano quinquennale petletni plan, petletka
avere in piano nameravati, načrtovati