Franja

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje

Chersidamās -antis, m (Χερσιδάμας = „z rokama kroteči“, „premagujoči“) Herzidamant, govoreče ime zelo močnega moža.

1. Trojanca: O.

2. nezakonskega Priamovega sina, imenovanega tudi Chīrodamās -antis, m (Χειροδάμας) Hirodamant: Hyg.

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

chīliodynamia -ae, f (= χιλιοδύναμις) hiliodinamija = „tisočmočnica“, nam neznana zdravilna rastl.: Plin. (tudi chiliodynamum).

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
b) krščanski duhovnik: Cod. Th.

chromis -is, m (gr. χρόμις) „hrzavka“, morska riba, ki ima nekakšen hrzajoč glas: O., Plin. — Nom. propr. Chromis -is, acc. -im, pesn. -in, m (Χρόμις) Hromis,

1. govoreče ime Kentavra = Hrzač: O.

2. ime Satira = Meketač: V. Sicer tudi ime raznih oseb: Enejevega tovariša: V., Herkulovega sina: Stat., Finejevega tovariša: Stat.

chrȳseus 3 (gr.χρύσεος) zlat: basiliscus Ap. h. zlatenkasti; subst. chrȳsea -ōrum, n zlatnina: Mart. (dobi se tudi chrȳsia).

chrȳsolampis -idis, f (gr.χρυσόλαμπίς zlato svetleč se) hrizolampida, ponoči svetleči se dragulj, neka vrsta našega topaza: Plin. (tudi Chrysolamsis).

ciēco

A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
la fortuna è cieca sreča je slepa
mosca cieca igre slepe miši
alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
ubbidienza cieca slepa pokorščina
finestra cieca slepo okno
vicolo cieco slepa ulica:
essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
lanterna cieca slepica
intestino cieco anat. slepo črevo

B) m (f -ca) slepec
PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj

cilind|er moški spol (-ra …) der Zylinder (tudi tehnika), -zylinder (dvižni Hubzylinder, hladilni Kühlzylinder, zložljiv Klappzylinder); klobuk: der Zylinderhut
tehnika izvrtina cilindra die Zylinderbohrung
motor/vozilo z osmimi cilindri der Achtzylinder

cilj moški spol (-a …)

1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe

6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen

cilja|ti (-m) zielen (na auf) (tudi figurativno), na gibajoči se cilj: zielen nach
figurativno ciljati s kritiko na mit seiner Kritik zielen auf

cincati glagol
neformalno (obotavljati se) ▸ totojázik, tétovázikTransfer delno ni uspel tudi zaradi brazilskega vratarja, ki je cincal z odločitvijo in ni hotel opraviti vseh zdravniških testov. ▸ Az átigazolás részben a brazil kapus hibájából hiúsult meg, aki túl sokáig tétovázott a döntéssel, és nem volt hajlandó elvégezni az összes orvosi vizsgálatot.
Precej dolgo sva cincali, na koncu pa sva si rekli, da bova poskusili. ▸ Sokáig totojáztunk, aztán arra jutottunk, hogy megpróbáljuk.
In ker uradniki cincajo s podpisi pod papirje, se nabirajo zamudne obresti. ▸ És mivel a hivatalnokok totojáznak a papírok aláírásával, a késedelmi kamatok emelkednek.

cingulum -ī, n(cingere)

1. pas (ženski in moški): Eccl., solvere cingulum uxoris Varr. ap. Non., cingulo succinctus Petr.; pesn. zaradi metrike pogosto pl. nam. sg.: Penthesilea furens... aurea subnectens... cingula mammae V., dedit acre decus fecundaque monstris cingula Val. Fl.; pren. kot znamenje vzdržnosti: erit iustitia cingulum lumborum eius Vulg.

2. orožni prepas, jermen za meč, ki so ga nosili čez ramo: Cl.; pesn. v pl. nam. sg.: Stat., aurea bullis cingula V.; kot častno znamenje v vojaški in nevojaški službi: Cod. Th., Cod. I.; od tod met. vojaški stan, državna služba: cingulum deponere Cod. I. stopiti iz vojaške službe, sine cingulo constituts Cod. I. izven službe, binis aut ternis pluribusve mereri cingulis Cod. I.

3. podprsnica za živali: cingula aurata Ap., ruptis equorum cingulis Fl., phalerae et cingula Serv. — Kot nom. propr. Cingulum -ī, n Cingul, mesto in gorska trdnjava na Picenskem ob umbrijski meji: Ci. ep., C.; isto tudi Cingula saxa: Sil. — Od tod adj. Cingulānus 3 cingulski: ager Front.; subst. Cingulānī -ōrum, m Cingulci, preb. Cingula: Plin.

Cīnyps -ypis, m (Κῖνυψ, gen.-υπος in -υφος) Kinip, Kinif, libijska reka; njena okolica je bila znana po dolgodlakih kozah: Mel. (tudi Cinipis), Plin., Cl. Od tod adj. Cīnyphus 3 (Κινύ-φιος) kinifski: hirci V., cheldyri O., Macae Sil.; pesn.= libijski, afriški: Mart., luba O., pestes (= kače) Lucan.

circulus (sinkop. circlus) -ī, m (demin. circus)

1. krog, krožnica, obod(nica): Vell., Plin. iun., Iust., circulus aut orbis, qui Graece κύκλος dicitur Ci., coronae modici circuli L. srednjega obsega, priusquam hoc circulo excedas L.; poseb. o kroženju svetov: quot Luna circlos annuo in cursu institit Acc. fr., stellae circulos suos conficiunt Ci., caelum dividitur in circulos quinque Sen. ph., zodiacus c. Hyg., lacteus Hyg., Plin. Rimska cesta, circulus ultimus axem ambit O. zadnji pas; geogr. (krog) vzporednik: Plin.

2. met. (konkr.)
a) kar je okroglo, krožec, obroč(ek), obod, kolobar, členek (pri verigi): Plin., Aus., circulus auri V. zlata veriga, molli subnectit (crines) circulos auro V. obroček na glavi, laxi tenui de vimine circli V., circuli suspensi Cu., circulus ingens, de cupa grandi excussus Petr. velikanski obroč, c. corneus Suet., eboreus Petr., circulos ardentes transilire Petr. (o glumaču) obroče; krožec kot pecivo: Varr., Vop.
b) obzidje, ograda: circulus muri exterior L.
c) medic. obroček: aspera arteria constat ex circulis quibusdam Cels., c. glandis Cels. rob glaviča (pri penisu), isto tudi samo circulus: a pube usque circulum Cels.
č) mesečev krog: c. lunae M.
d) okrogla skleda: orbibus in nostris circulus esse potest Mart.
e) krožek, krog, družba, skupina ljudi: Plin., Mart., cum in circulum venerat, in quo de philosophia sermo haberetur N., in conviviis rodunt, in circulis vellicant Ci., sermones inter se serentes circuli L., in circulis conviviisque celebrata sermonibus res est L., ut in circulis mos est Petr. pred pouličnim občinstvom, per fora et circulos loqui T.

circum (adv. acc. subst. circus = in circum v krog[u])

I. adv. okrog, okoli, krog in krog: adustum, quod circum ustam est Varr., ignem circum subicere coeperunt Ci., quae c. erant opera, tueri C., matres stant c. V., c. sub moenibus aquantur V. okrog ob obzidju; occ.
a) okoli in okoli, od vseh strani: circum undique convenere V., tudi kot ena beseda circumundique: Lucr., Gell.
b) naokoli, naokrog, v bližini, na obeh straneh: ara amicitiae effigiesque circum Caesaris ac Seiani T., gentibus innumeris c. infraque relictis O.

— II. praep. z acc.

1. okrog, okoli: quae (terra) cum c. axem se... convertat Ci., qui c. iudicium stabant Ci., radii c. caput micantes O., ligato c. collum sudario Suet.

2. okoli = v bližini, v okolici: omnes urbes, quae c. Capuam sunt Ci., legiones Narbone circumque ea loca disposuerat C., c. Bactra haerere Cu.

3. okoli k, okoli pri, okoli po: concursare c. tabernas Ci., dimissis c. municipia litteris C., legatio c. insulas missa L.; praep. svojemu subst. pogosto zapostavljena: Ci. idr., oras et litora circum errantem V., errabant omnia maria c. V.

4. (o osebah) okoli, v družbi z, pri: qui c. aliquem sunt Ter., Ci. spremstvo, c. pedes (habere) homines formosos Ci. za strežnike, spremljevalce, eos equites circum se habere consuerat C., c. se tamquam stipatorum catervas habebat S., c. Hectora pugnas obibat V.

circumflectō -ere -flexī -flexum (krožno) upogniti (upogibati), (u)sločiti; pren.: longos c. cursus V. v velikem krogu zaviti; error circumflexus (o labirintu) Prud., tako tudi circumflexa saecula Cl.; gram. (pri poznih slovničarjih) = zlog kot dolg naglasiti (naglaševati), cirkumflektirati: paenultimam c. Gell., syllaba circumflexa Gell. zlog s padajočo intonacijo (cirkumfleksom), accentus circumflexus Prisc. zavojek (zategljaj, cirkumfleks); adv. pt. pf. circumflexē zategnjeno: Gell.

circumstantia -ae, f (circumstāre)

1. obdajanje: aquae, aëris Sen. ph., hostium Gell.; met. krog, družba: angelorum Tert.

2. pren.
a) okoliščina: Gell., Serv., Boet., Eccl.; tudi skupek okoliščin: dicamus ex circumstantia Q.
b) pritisk, nevarnost, nesreča: Tert.