Franja

Zadetki iskanja

  • ultramar moški spol zamorje, zamorske dežele

    comercio de ultramar čezmorska trgovina
    azul de ultramar ultramarin (modra barva)
  • ultramarino zamorski

    azul ultramarino ultramarin (modra barva)
    tienda de ultramarinos trgovina s kolonijalnim blagom, špecerijska trgovina
    ultramarino m modra (višnjeva) barva; trgovina s kolonijalnim blagom
    ultramarinos pl kolonijalno blago, špecerijsko blago
  • umetnin|a ženski spol (-e …) das Kunstwerk (celostna Gesamtkunstwerk)
    … umetnin/z umetninami Kunst-
    (kraja der Kunstdiebstahl, trg der Kunstmarkt, zbiralec der Kunstsammler, zbirka die Kunstsammlung, trgovec z umetninami der Kunsthändler, trgovina z umetninami der Kunsthandel)
    analiza umetnine die Werkanalyse
  • ur|a4 ženski spol (-e …) naprava:

    1. die Uhr, -uhr (datumska Kalenderuhr, digitalna Digitaluhr; kremenčeva Quarzuhr, peščena Sanduhr, sončna Sonnenuhr, cerkvena Kirchenuhr, kuhinjska Küchenuhr, ročna/zapestna Armbanduhr, stenska Wanduhr, stoječa Standuhr, stolpna Turmuhr, žepna Taschenuhr, na zvoniku Kirchturmuhr, z bitjem Schlaguhr, s kukavico Kuckucksuhr, Schwarzwälder Uhr, z lajno Spieluhr, z nihalom Pendeluhr, na armaturi Zeituhr)
    normalna ura Normaluhr
    ohišje ure (urnjak) das Uhrgehäuse
    pašček za uro das Uhrband, Uhrarmband
    verižica za uro die Uhrkette
    žepek za uro die Uhrtasche
    vzmet ure die Uhrfeder
    ključ za navijanje ure der Uhrschlüssel
    trgovina z urami das Uhrengeschäft
    preizkusiti točnost ure die Uhr auf Ganggenauigkeit überprüfen
    po moji uri nach meiner Uhr
    pogledati na uro auf die Uhr sehen

    2.
    tehnika matična ura Hauptuhr, Mutteruhr
    merilna ura [Meßuhr] Messuhr
    obhodna ura Wächter-Kontrolluhr
    relejna ura Nebenuhr
    stikalna ura Schaltuhr
    ura za kuhanje jajc Eieruhr

    3.
    kontrolna ura die Stechuhr, Kontrolluhr
    kartica za kontrolno uro die Stechkarte

    4.
    šahovska ura Schachuhr
    dvojna ura Doppeluhr

    5.
    parkirna ura Parkuhr
    v avtu: die Parkscheibe

    6.
    signalna/opozorilna ura der Laborwecker, Kurzzeitwecker

    7. (števec) der Zähler, die [Meßuhr] Messuhr
    vodna ura Wasserzähler, Wasseruhr
    vodomerna ura Pegeluhr
  • úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

    úra budilka alarm clock
    peščena úra sand glass
    sončna úra sundial
    cerkvena úra church clock
    úra z nihalom pendulum clock
    zapestna úra wristwatch
    ladijska úra chronometer
    úra štoparica stopwatch
    policijska úra curfew
    konične úre rush hour
    huda úra thunderstorm
    učna úra lesson
    proste úre free (ali spare) hours pl
    smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
    v zgodnjih úrah in the small hours
    úra X vojska zero hour
    v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
    o úre do úre from hour to hour
    prav ob tej úri at this very hour
    po moji úri by my watch
    pol úre half an hour, a half hour
    pred pol úre half an hour ago
    5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
    vsake tri úre every three hours
    več kot eno úro over one hour
    ob tej úri at the present time, ZDA presently
    polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
    dobro úro a good hour
    ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
    v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
    jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
    verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
    kolesje úre movement of a watch
    ohišje úre clock case
    vzmet úre watch spring
    utež pri úri clock weight
    kazalec úre hand
    kazalec sončne úre gnomon
    številčnica úre dial
    tovarna úr clock factory, watch factory
    trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
    koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
    úra je 5 it is five o'clock
    četrt na šest je it is a quarter past five
    pol šestih je it is half past five
    tri četrt na šest je it is a quarter to six
    na moji úri je tri it is three by my watch
    ob kateri úra? at what time?
    je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
    on je točen kot úra he is as regular as clockwork
    moja úra je točna my watch keeps perfect time
    dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
    moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
    moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
    moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
    navijte svojo úro! wind up your watch!
    moja úra je navita my watch is wound up
    úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
    úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
    úra je odbila 7 the clock has struck seven
    odbila mu je zadnja úra his last hour is come
    moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
    moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
    vprašati koliko je úra to ask the time
    naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
    držati se rednih úr to keep regular hours
    letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
    dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
    to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
    moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
    razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
    rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
    delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock
  • úsnje cuir moški spol , (mehko) peau ženski spol

    goveje usnje cuir de bœuf
    jelenovo usnje cuir de cerf, daim moški spol
    kozje usnje cuir de chèvre
    kravje usnje cuir de vache
    krišpano, zrnato usnje cuir grenu, chagrin moški spol
    lakasto usnje (cuir) verni moški spol
    ovčje usnje (peau de) mouton moški spol, basane ženski spol
    pralno usnje (semiš) peau de chamois
    svinjsko usnje peau de porc
    telečje usnje cuir de veau
    umetno usnje cuir artificiel, imitation-cuir ženski spol, simili-cuir moški spol
    vrhnje usnje empeigne ženski spol
    trgovina z usnjem commerce moški spol des cuirs, peausserie ženski spol maroquinerie ženski spol
    vezava (knjige) v usnju reliure ženski spol (en) cuir
  • úsnje cuero m ; (mehko) piel f

    kravje usnje cuero m (de vaca, de buey), (mehko) vaqueta f
    kozje usnje piel f de cabra
    lakasto usnje charol m
    krišpano, zrnato usnje cuero graneado
    ovčje usnje badana f
    semiš usnje gamuza f, ante m
    ustrojeno usnje cuero curtido
    vrhnje usnje pala f; empella f
    pralno usnje piel agamuzada; gamuza f
    svinjsko usnje piel f (ali cuero m) de cerdo
    telečje usnje (cuero m de) becerro m
    umetno usnje cuero m artificial, imitación f de cuero
    trgovina (trgovec) z usnjem comercio m (comerciante m) de pieles (ali de cueros)
    v usnje vezan (knjiga) encuadernado en piel
    vezava (knjige) v usnju encuadernación f en piel
  • usnjén -a -o prid. de piele
    trgovina z usnjenimi izdelki marochinărie
  • uvózen of import, import(-)

    uvózna carina import duty
    uvózni predmeti imports pl
    uvózna premija bounty on import
    uvózna trgovina import trade
    uvózna luka port of entry
    uvózni list import certificate
    uvózno podjetje import firm
    uvózno dovoljenje import licence (ali permit)
    nekontingentirano uvózno blago nonquota imports pl
  • uvózen de importación; de entrada

    uvozni davek impuesto m de entrada
    uvozni artikel (blago, kontingent, trgovina, premija, presežek) artículo m (mercancías f pl, cupo m, comercio m, prima f, excedente m) de importación
    uvozna carina derechos m pl de importación (ali de entrada)
    uvozna dežela país m importador
    uvozna prepoved prohibición de importar
    uvozna zapora suspensión f de las importaciones
    uvozna omejitev restricción f de la importación
    uvozno dovoljenje licencia f (ali permiso m) de importación
    uvozne določbe disposiciones f pl reguladores de la importación
  • uvozn|i1 [ó] (-a, -o)

    1. eingeführt

    2. Einfuhr-, Import- (artikel der Einfuhrartikel, davek die Einfuhrsteuer, kontingent das Einfuhrkontingent, posel das Importgeschäft, postopek das Einfuhrverfahren, presežek der [Importüberschuß] Importüberschuss, seznam die Einfuhrliste, carina der Eingangszoll, Einfuhrzoll, deklaracija die Einfuhrerklärung, kvota die Importquote, luka der Einfuhrhafen, odvisnost die Importabhängigkeit, omejitev die Importrestriktion, Einfuhrbeschränkung pogodba der Einfuhrvertrag, Importvertrag, premija die Einfuhrprämie, trgovina der Einfuhrhandel, Importhandel, blago das Einfuhrgut, die Importware, dovoljenje die Einfuhrgenehmigung; Importgenehmigung, die Importerlaubnis, podjetje die Importfirma)
  • variety [vəráiəti] samostalnik
    raznolikost, raznoterost, mnogostranost, pisanost; sprememba; variacija, varianta; posebna vrsta, podvrsta, sorta; izbor, sortiment, niz, množica
    gledališče varieté, zabavišče z raznovrstnimi nastopi

    for a variety of reasons iz raznih razlogov
    variety in food raznoterost v hrani
    a life full of variety sprememb polno življenje
    variety shop ameriško trgovina z mešanim blagom
    a variety of silks sortiment svil
    variety of shapes raznolične oblike
    the variety of landscape raznolikost pokrajine
    variety show varietejska predstava
    there are a variety of objections to that je obilo ugovorov proti temu
  • verížen chain(-)

    verížni kadilec chain-smoker
    verížni račun compound rule of three
    verížna reakcija chain reaction
    verížna srajca chain mail, chain armour
    verížna trgovina chain trade
    verížni vbod chain stitch
  • verížen en forme de chaîne, en chaîne

    verižni kadilec fumeur acharné, grand fumeur
    verižni račun (matematika) conjointe ženski spol
    verižna reakcija (fizika, kemija) réaction ženski spol en chaîne
    verižna trgovina commerce moški spol par intermédiaires (ali par filière)
  • verížen (-žna -o) adj.

    1. della, di catena:
    verižni člen anello della catena

    2. a catena:
    mat. verižni račun calcolo a catena
    teh. verižno gonilo trasmissione a catena
    verižno trčenje tamponamento a catena
    trg. verižna trgovina commercio a catena
    fiz. verižna jedrska reakcija reazione a catena
    kem. verižna molekula molecola a catena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrt. verižna petlja punto catenella
    lit. verižna rima rima incatenata
    hist. verižna srajca cotta di maglia, giaco
    teh. verižni boben tamburo della catena
    agr. verižni izkopalnik estirpatore a catena
    verižni napenjalnik tiracatena
    filoz. verižni sklep sorite
    verižni ščitnik copricatena
    strojn. verižni zobnik rocchetto per catena
    verižno kolo ruota a impronte
  • verížen en forma de cadena ; kem en cadena

    verižni kadilec fumador m empedernido
    verižni račun regla f conjunta
    verižna reakcija reacción f en cadena
    verižna trgovina comercio m por intermediarios
  • verižn|i (-a, -o) Ketten- (brod die Kettenfähre, kadilec figurativno der Kettenraucher, most die Kettenbrücke, ples der Kettentanz, pogon tehnika der Kettentrieb, das Kettengetriebe, der Kettenantrieb, prijemalnik der Kettengreifer, rezkalni stroj die Kettenfräsmaschine, sklep der [Kettenschluß] Kettenschluss, transporter der Kettenförderer, brana die Kettenegge, trgovina der Kettenhandel, zgradba die Kettenstruktur, žaga die Kettensäge)
    verižno kaditi kettenrauchen
  • vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)

    1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.

    2. occ.
    a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
    b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.

    3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.

    4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.

    I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)

    1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.

    2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.

    3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.

    4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu.

    II. abl. vice

    1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.

    2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L.

    III. skloni in ixpt. s praep.

    1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.

    2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
    a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
    b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
    c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
    d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.

    3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom.
  • vinatero

    industria vinatera vinarstvo, trgovina z vinom
    vinatero m trgovec z vinom
  • víno wine

    čisto víno unmixed wine
    novo (mlado) víno new wine
    buteljčno víno bottled wine
    suho víno dry wine
    sladko víno sweet wine
    z vodo mešano víno wine mixed with water
    palmovo víno palm wine
    ribezljevo víno currant wine
    črno víno red wine
    kuhano víno mulled wine
    peneče se víno sparkling (ali effervescent) wine
    močno víno heady (ali full-bodied) wine
    izbrana vína choice wines pl
    ponarejeno víno adulterated wine
    žlahtna vína vintage wines pl
    víno (naravnost) iz soda wine from the wood
    letnica vína vintage
    vrsta vína kind of wine
    aroma vína bouquet
    moč vína body of a wine
    usedlina vína lees pl
    okus po vínu vinous flavour
    pokušnja vína wine tasting, wine sampling
    pokuševalec vína winetaster
    desertno víno dessert wine
    namizno víno (navadno víno) table wine
    maloprodaja vína retail wine trade
    trgovina z vínom wine trade, wine business
    trgovec z vínom wine merchant, wine dealer
    poznavalec vína connoisseur of wine, oenologist
    ponarejeválec (ponarejanje) vína adulterator (adulteration) of wine
    (velik) pivec vína winebibber, pogovorno slabšalno wino
    steklenica za víno wine bottle
    to víno gre v glavo this wine goes to the head
    víno mi prija wine agrees with me
    víno mu je stopilo v glavo the wine has gone to his head
    ojačiti víno z dodatkom alkohola to fortify a wine
    naliti komu čistega vína (figurativno) to tell someone the plain truth