Franja

medrazréden (-dna -o) adj.

1. interclassista

2. šol. di interclasse:
medrazredni svet consiglio di interclasse

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti

mésten (of) town, (of) city; municipal; urban

méstni arhiv town records pl
méstni ceh city company, guild, livery company
méstna četrt, méstni okraj (town) quarter, ward, district of a city, ZDA section (of a city)
méstni grb city arms pl
méstna hiša, magistrat town hall, ZDA city hall, (hiša v mestu) town house
méstna knjižnica municipal library
méstne (občinske) dajatve municipal (ali local) taxes pl, (town) rates pl
méstno letališče municipal airport
méstni ljudje townspeople (s konstr. v sg ali pl), townsfolk (s konstr. v sg ali pl)
méstna mitnina, trošarina toll
méstna občina township, municipality, ZDA city
méstni očetje city fathers pl
méstno planiranje town planning
méstni prebivalec town dweller, city dweller
méstno prebivalstvo population of a town, townspeople (s konstr. v sg ali pl)
méstni svèt municipal council, town (ali city) council
méstna uprava municipal authorities pl
méstno območje, področje urban area, city area
méstno obzidje town wall, city wall
méstno sodišče municipal court
méstni stražnik municipal policeman, arhaično watchman
méstna vrata town gate, city gate
méstno življenje town life, city life

mésten urbano, municipal; de la ciudad

mestna četrt barrio m
mestni ljudje gente f de la ciudad
mestna hiša ayuntamiento m, A municipalidad f; casa f consistorial
mestni grb armas f pl de la ciudad
mestna knjižnica biblioteca f municipal
mestna občina municipio m (vodstvo) ayuntamiento m
mestni park jardín m municipal
mestno prebivalstvo población f urbana
mestno področje radio m de la ciudad
mestno središče centro m (de la ciudad)
mestni svet municipalidad f
mestna železnica ferrocarril m metropolitano
mestna policija policía f urbana
mestne pravice (hist) privilegío m de ciudad libre; derecho m municipal

metanje kovanca frazem
(o izbiranju med dvema možnostma) ▸ pénzfeldobás
Pozabite torej na metanje kovanca, saj ponuja premalo odločitev za zapleteni svet, v katerem pogostokrat potrebujemo več kot le "da" in "ne". ▸ Felejtsük el a pénzfeldobást, mert az túl kevés választási lehetőséget kínál egy olyan összetett világban, ahol gyakran többre van szükségünk az „igen”-nél és a „nem”-nél.

mētior -īrī, mēnsus sum (indoev. kor *me-, skr. máti (on) meri, mátrā mera, merilo, gr. μάτιον merica, μῆτις svet, naklep, pamet, razumnost, μητιάομαι izmišljam si, lat. mēnsis, mēnsa, meditārī, sl. mera, meriti, lit. matúoti meriti, got. mēl čas, mēla mera, mernik)

1. (iz)meriti, premeriti (premerjati): Varr., Lucan., Petr., Stat., agrum, mundi magnitudinem Ci., anulorum acervum L., ita dives, ut metiretur nummos H. da je meril denarce z merniki, syllabis pedes Ci., oculo latus H., aliquid auribus Ci., metior annum O. merim leto = delim ga na mesece; s pass. pomenom: Hyg., in usa spatia Ci., agri glebatim metiebantur Suet.; subst. pt. pr. in pt. pf.: haec mensum dabo Sen. ph. dobro hočem meriti, bonos viros luctu affici, malos re familiari incolumi frui neque mensum neque pensum fatorum lanificum duco Fr., cuius mensa pensaque distincta Ap.; poseb. alicui metiri komu (na)meriti, odmeriti (odmerjati): frumentum militibus C. ali exercitui Ci., metire nobis Caecubum H. natoči; pren.: metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H.

2. metaf.
a) prehoditi, prepotovati, prekoračiti, preiti, korakati, iti, hoditi čez, skozi kaj, po čem, prevoziti, prepluti, pluti po čem, preko česa: Sen. ph., Sil., sacram viam H., aequor curru V., aquas carinā O., metiens iter annuum (sc. luna) cursu Cat.
b) čas prebiti: duas partes lucis menso (sc. sole) O., quoad dies reliquos metiatur annus Ap.
c) duševno, v duhu meriti, premeriti (premerjati), oceniti (ocenjevati), soditi, presoditi (presojati): vires suas Q., sua regna Lucan., homines fortunā, non virtute N., omnia voluptate, suis commodis Ci., omnia quaestu, non dignitate Ci., odium in se aliorum odio suo in eos L., me ex te metiris Q.

Opomba: Vulg. fut. I metībor: Vulg. Pt. pf. in pf. metītus, metītus sum: Ap., Ulp. (Dig.), Eccl.

ministre [-strə] masculin minister; figuré, poétique orodje, sredstvo; (= ministre plénipotentiaire) poslanik; (= ministre de l'Evangile) (evangelijski) pastor

banc masculin, conseil masculin des ministres ministrska klop, ministrski svet
papier ministre masculin kanclijski papir
premier ministre (angleški) ministrski predsednik
réunion féminin du conseil des ministres seja ministrskega sveta
ministre des Affaires étrangères, de l'Education nationale, des finances, de l'Intérieur, de la Justice, de l'Etat, sans portefeuille minister za zunanje zadeve, za prosveto in kulturo, za finance, za notranje zadeve, za pravosodje, državni minister, minister brez portfelja

ministro m

1. minister:
consiglio dei ministri ministrski svet
ministro degli Esteri zunanji minister, minister za zunanje zadeve
ministro plenipotenziario pooblaščeni minister
ministro residente rezident
primo ministro premier, predsednik vlade

2. relig. duhovnik; pastor

3. relig. redovni predstojnik:
ministro provinciale provincial, redovni predstojnik v provinci

4. pren. zagovornik, razširjevalec

ministro moški spol minister; (sodni) sluga; sodnik, sodni svetnik; poslanik; duhovnik v službi; ministrant; pomagač, služabnik

ministro sin cartera minister brez portfelja
ministro de Dios duhovnik
ministro de Estado državni minister
Primer Ministro ministrski predsednik
consejo de ministros ministrski svet
Ministro Plenipotenciario pooblaščeni minister

ministrsk|i (-a, -o) ministeriell; Ministerial- Minister- (stolček der Ministersessel, svet der Ministerrat, svetnik der Ministerialrat, konferenca die Ministerkonferenz)
ministrski predsednik der Premierminister, der Premier

minístrski ministerial

minístrski predsednik Prime Minister (krajšava: p. M.), humoristično cabinet-maker
minístrski svèt Cabinet
minístrski sestanek Cabinet meeting
minístrska odredba ministerial order

minístrski (-a -o) adj. ministeriale; di, da ministro; dei ministri:
ministrski predsednik presidente del Consiglio dei ministri, premier
ministrski svet Consiglio dei ministri

minístrski ministerial; de ministro

ministrski kabinet ministros m pl; gabinete m
ministrska konferenca conferencia f de ministros
ministrska kriza crisis f ministerial
ministrski odlok decreto m ministerial
ministrski predsednik primer ministro, presidente m del consejo (ali de ministros)
ministrski svet consejo m de ministros
ministrski portfelj cartera f

míseln du point de vue des idées, en ce qui concerne les idées, mental, intellectuel

miselni svet le monde des idées

míseln (-a -o) adj. di pensiero, dei pensieri; di, delle idee; concettuale, intellettuale, mentale:
človekove miselne in čustvene sposobnosti la capacità umana di pensare e sentire
čudil se je njegovi miselni ostrini si stupì dell'acutezza del suo pensiero
miselni razvoj otroka lo sviluppo intellettuale del bambino
miselni svet srednjega veka il mondo concettuale del Medio evo
miselna lirika lirica di idee
miselna molitev preghiera muta

miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
miselno reven gedankenarm
miselno bogat gedankenreich

mitološk|i [ó] (-a, -o) mythologisch, (bajesloven) sagenhaft; Sagen- (lik die Sagengestalt, svet die Sagenwelt), Fabel- (žival das Fabeltier, bitje das Fabelwesen, das Fabelgeschöpf)

močvara samostalnik
1. (močviren svet) ▸ mocsár
Močvare so tu neprehodne, polne živega peska in požiralnikov in v njih mrgoli kač. ▸ A mocsarak itt átjárhatatlanok, teli vannak futóhomokkal és nyelőkkel, és csak úgy hemzsegnek a kígyóktól.

2. izraža negativen odnos (razmočeno območje) ▸ dagonya, posványProstor okoli gradu je močno deževje spremenilo v močvaro. ▸ Az erős esőzés dagonyává változtatta a vár körüli teret .

3. izraža negativen odnos (o stanju) ▸ mocsár, ingovány, posvány
Družba se utaplja v močvari korupcije in splošnega nelegalnega stanja. ▸ A társadalom a korrupció és a nem jogszerű állapot posványába süllyed.
Možnosti zaslužka v Lizboni so bile kilave. Nikogar nisem poznala, ki bi mi v tem smislu nakazal pot iz močvare. ▸ Lisszabonban a jövedelemszerzési lehetőségek vacakok voltak. Senkit sem ismertem, aki ebben a tekintetben megmutatta volna az ingoványból kivezető utat.

močvíren, močvírnat marécageux, palustre, bourbeux

močvirno rastlinje plantes marécageuses (ali paludéennes, uliginaires, uligineuses)
močvirni svet, teren terrain moški spol marécageux (ali palustre)