Franja

prō-moveō -ēre -mōvī -mōtum (prō in movēre)

1. naprej pomakniti (pomikati): machinationes C., scalas et machinamenta T., onera Col., saxa vectibus C., hortos pensiles rotis in solem Plin., unum pedem triclinio Ph., calculum Q., calculum vehementer ali ad plagam Cels.; nihil promoves (sc. te) Ter. nič se ne premakneš (z mesta), ibi te videbo et promovebo Ci. ep. in te spravim na noge = te vzamem kot gosta s seboj domov; occ.
a) kot voj. t.t. zaukazati (veleti), da se (vojska) podviza, zaukazati (veleti), da se (vojska) pomakne naprej, zaukazati premik naprej: legiones C., exercitum in Aetoliam Iust., aciem longius ab adversariorum copiis Auct. b. Afr., eodem die castra promovit C., promovere castra ad Carthaginem ali in agrum Ruscellanum L.
b) kako zgradbo pomakniti (pomikati), podaljšati (podaljševáti, podaljšávati) do kake točke: aggerem ad urbem L., his de causis iam promovit Hispania (sc. fossas ad mare) Plin., brachia usque eo, quo telum ex oppido adici non posset Auct. b. Afr., in balneariis assa in alterum angulum Ci. ep. premestiti.
c) razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati, raztezati), povečati (povečeváti, povečávati), razmakniti (razmikati): imperium O., terminos imperii Plin., moenia Ostiā tenus Suet., vires immensum in orbem O.
d) kot medic. t.t. izviniti (si), izpahniti (izpahovati) (si), med. izviniti se, zviti se, izpahniti (izpahovati) se: femur in omnes quattuor partes promovetur Cels., in palma assa interdum suis sedibus promoventur Cels.
e) metaf. odgoditi na poznejši čas, preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): quantum huic promoveo nuptias Ter.

2. metaf.
a) pospešiti (pospeševati), spešiti, podpreti (podpirati), omogočiti (omogočati) napredek (uspeh, uspevanje) česa, povzdigniti (povzdigovati), opraviti (opravljati), dognati: Gell. idr., doctrina vim promovet insitam H., praesens quando promoveo parum Ter., his vocibus tantum promotum est, ut … Iust.; refl. = uspe(va)ti, napredovati: promovere in studio facundiae Gell.
b) pri kakšni funkciji, časti, službi na višjo stopnjo povzdigniti (povzdigovati), povišati (poviševati), promovírati: Aug. idr., aliquem in praefecturam aerarii Suet., vetus miles, ab humili ordine ad eum gradum promotus Cu.; v pass. z dvojnim nom.: Lupicinus promotus magister equitum Amm.; occ.: iudices promovere Lamp. postaviti za, določiti za, imenovati za.
c) na dan spraviti (spravljati): arcana loco (iz dna srca) H. — Od tod adj. pt. pf. prōmōtus 3 naprej pomaknjen v času = pozen: promota nocte Ap.; subst. prōmōta -ōrum, n = prōducta -ōrum (gl. pod prō-dūcō) = gr. προηγμένα: Ci.

Opomba: Sinkop. plpf. promorat: H., Ph.

propitiō -āre -āvī -ātum (propitius) nakloniti (naklanjati) si, pridobi(va)ti si naklonjenost (milost, dobrotljivost) koga, (u)tolažiti, potolažiti, pomiriti (pomirjati) koga, spraviti (spravljati) se s kom, zadostiti (zadoščevati) komu: Pac. ap. Non., Sen. ph., Val. Max., Amm., Prud. (ki meri prōpitiō) idr., Venerem Pl., regem, Iovem Cu., Iuno propitiata per matronas T., genium suum T., numina Plin., manes Suet., pereo, nisi propitiaris Ap. če nisi milostljiva (milostna); v pass. biti naklonjen (milostljiv, dobrotljiv): propitietur vobis Dominus Vulg.

proporcionar postaviti v sorazmerje, v sklad spraviti, prilagoditi; usposobiti; priskrbeti

proporcionar trabajo priskrbeti delo
proporcionarse biti pripraven za, ustrezati, ponujati se

proportionner [-pɔrsjɔne] verbe transitif prilagoditi, enakomerno, sorazmerno uravnati, postaviti v določeno sorazmerje, spraviti v sklad; proporcionirati

proportionner le travail aux résultats cherchés uskladiti delo z iskanimi, željenimi rezultati

prō-rītō -āre -āvī (pro in *rītāre; prim. in-rītō)

1. dražeč ven spraviti (spravljati), izriniti (izrivati): anagallidum caerulea procidentiam sedis retro agit, e diverso rubens proritat Plin.

2. privabiti (privabljati), (z)mamiti, (v)zbuditi ((v)zbujati): M., lini semen, nisi si magnus est eius in ea regione, quam colis, proventus et pretium proritat, serendum non est Col., quem spes aliqua proritat Sen. ph., in vitia proritari facultatis alicuius instinctu Arn., quis est, quem non ad huiusmodi furias documenta proritent Arn., qui irritatu suo feram bestiam vel quamcumque aliam quadrupedem proritaverit Paul.

prō-vehō -ere -vēxī -vectum (prō in vehere)

I. act.

1. naprej (od)peljati, naprej voziti, naprej spraviti (spravljati), odpeljati, odvesti (odvajati), odpeljati, odvoziti (odvažati): Pl., Lucr. idr., aliquem longius Cu., saxa navis provehit Plin. iun., in Hispaniā alvos apum mulis provehunt Plin.; pren.: vitam in altum Lucr. na odprto (globoko) morje nevarnosti.

2. metaf.
a) (predaleč) (za)peljati, zanesti (zanašati): Sen. ph. idr., vestra benignitas provexit orationem meam Ci., Sulpicium longius quam voluit popularis aura provexit Ci., haec spes provexit, ut decurrerent L., epulantium comitas provexit omnes ad largius vinum Cu. k obilnejšemu uživanju vina, da so obilneje uživali vino.
b) (pri)peljati do česa, kam, pospešiti (pospeševati): vim temperatam di provehunt in maius H.; occ. pospešiti (pospeševati), (po)višati (poviševati), povzdigniti (povzdigovati): Plin. iun., Iust., Vell., Suet., Front. idr., ecquo te tua virtus provexisset? Ci., aliquem ad summos honores L., dignitatem a Domitiano longius provectam T.; z dvojnim acc.: Aur. idr., aliquem provehere militiae rectorem Amm. —

II. pass. dep.

1. naprej se peljati, naprej se pomakniti (pomikati), odriniti (odrivati), (od)peljati se, (od)pluti, (od)jadrati: Plin. idr., provehimur portu V. iz pristan(išč)a, cum classe freto Siciliae provehi C., huc provecti V., naves provectae in altum, naves provectae a terra C.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens Ci.; occ. odjahati, odjezditi: paullum ab suis equo provectus L.

2. metaf.
a) dalje (naprej, predaleč) iti, zaiti, dati (pustiti) se zapeljati (zanesti): longius in amicitiā provehi Ci. pot v prijateljstvu še nekoliko (skupaj) nadaljevati, sentio me longius provectum quam … Ci., studio rusticarum rerum provectus sum Ci., largitione, ambitu eo usque corruptionis provectus est, ut … T., in maledicta provehi L., quid ultra provehor? V. kaj še dalje (še naprej) govorim?
b) (časovno) naprej se pomakniti (pomikati): provectus aetate N. ali annis L. prileten, v visoki starosti, longius aetate provectus Ci. = provectior aetate Iul. Val. ali senectute Arn. že bolj v letih, virgo provectior Sen. ph. priletnejša (naspr. puella), sim provectior Nestore Aus., postquam provecta iam senectus T. v visoki starosti, ko se je bil postaral, provecta nox erat T. bilo je že pozno v noč, provecto die Ap. ko je bil že beli dan, ko je bilo že sredi belega dne, provectum est (sc. bellum) T. se je zavlekla.
c) napredovati, povzpeti se, dokopati se do vrha: ut in eo provehatur, ne ultra nostra provehantur Q., e gregariis ad summa militiae provectus T., Agrippinae gratiā provectus T.

put away

1. prehodni glagol
pospraviti, dati na svoje mesto; odložiti (delo, breme); prihraniti, dati na stran (denar); znebiti se prenehati (he put away drinking)
ločiti se
sleng "pospraviti" (jed, pijačo), pojesti, popiti (he put away a big steak)
pogovorno spraviti koga kam, zapreti (v zavod)
pogovorno spraviti koga s poti, ubiti; zavreči, pognati (ženo)

2. neprehodni glagol
navtika odpluti (for kam)

put down

1. prehodni glagol
položiti, postaviti dol (npr. orožje); odložiti, pripeljati koga do kam; ukletiti, spraviti v klet; odstraniti koga (v službi), ponižati, odvzeti (komu oblast); zapreti komu usta, zavezati jezik; zadušiti, zatreti (upor); prenehati (z nepravilnostmi)
narečno ubiti (žival)
britanska angleščina odreči se čemu; napisati
ekonomija (to) napisati, dati na račun koga, vknjižiti (to put s.th. down to s.o.'s account)
ekonomija znižati (cene), zmanjšati (stroške); vpisati, zapisati koga (for za; put me down for £ 5)
pripisati komu kaj (I put it down to his inexperience to pripisujem njegovi neizkušenosti)
smatrati, meniti (as, for; I put him down as a fool menim, da je bedak)

2. neprehodni glagol
aeronavtika spustiti se

to put one's foot down odločno nastopiti proti čemu

put off

1. prehodni glagol
odložiti, odstaviti, postaviti stran; znebiti se, odložiti (sestanek, obleko), sleči, sezuti se; odpraviti koga (with ; npr. z izgovori)
potolažiti; ovirati, odvrniti koga (from od česa)
odsvetovati
pogovorno spraviti koga iz koncepta; odbijati (her face puts me off njen obraz me odbija)
zapreti (plin), ugasniti (luč, radio)

2. neprehodni glagol
kreniti, oditi (to put off on a long journey kreniti na dolgo pot)
navtika odpluti

to put s.th. off (up)on s.o. natvesti komu kaj

put to prehodni glagol
zapreči (konja v voz); pripreči lokomotivo
narečno zapreti vrata (put the door to)
spraviti v gotov položaj

to put to bed spraviti v posteljo
to put to flight spraviti v beg
to put to rights spraviti v red
to put to shame osramotiti
to put to silence utišati
to put to sleep uspavati
to put to torture mučiti
to put to use uporabiti
to put to the test preizkusiti
to put to the vote dati na glasovanje

raccoupler [-kuple] verbe transitif zopet skupaj spraviti, združiti (dvojico)

rader [rade] verbe transitif

1. spraviti v luko

2. zravnati z razalom, razati

ragaillardir [ragajardir] verbe transitif okrepiti; razvedriti, spraviti v dobro voljo

la bonne nouvelle nous a ragaillardis dobra novica nas je spravila v dobro voljo
se sentir ragaillardi čutiti se zopet pri močeh

raggiustare

A) v. tr. (pres. raggiusto) (ponovno) popraviti, popravljati; poravnati (tudi pren.):
raggiustare una macchina popraviti stroj
raggiustare una controversia zgladiti spor

B) ➞ raggiustarsi v. rifl. (pres. mi raggiusto) pomiriti se, spraviti se

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

raspolòžiti -pòložīm
I.
1. ukreniti po svoji volji: raspoložiti svojim imanjem
2. določiti: raspoložiti testamentom o svome novcu
3. pripraviti koga a kaj: raspoložiti koga za što
4. pridobiti: raspoložio je sudiju za nas
5. spraviti koga v dobro voljo: raspoložiti koga
6. razvrstiti: raspoložiti vojsku na položaju
II. raspoložiti se postati židane volje

rattacher [rataše] verbe transitif (zopet) -na, -po, privezati; prikleniti; pripojiti; politique priključiti; spraviti v zvezo

(à z)
se rattacher priključiti se (à k komu), pripojiti se; spadati skupaj (à z), pripadati (à k); biti v zvezi; nanašati se; biti povezan
rattacher un chien zopet privezati psa
rattacher une commune à un canton priključiti občino kantonu
rattacher une question à une autre povezati neko vprašanje z drugim vprašanjem
ces questions se rattachent l'une à l'autre ti dve vprašanji sta povezani eno z drugim
rien ne nous rattache plus à notre pays d'origine nič nas več ne veže na našo rodno deželo

rattle up prehodni glagol
stresti, prebuditi koga; spraviti (koga) v dobro voljo; spoditi, izgnati, pregnati (divjačino)
navtika hitro dvigniti sidro

ravigoter [ravigɔte] verbe transitif, familier okrepiti, postaviti spet na noge, spraviti spet k močem; poživiti

cette boisson m'a ravigoté ta pijača me je poživila

ravish [rǽviš] prehodni glagol
ugrabiti, s silo vzeti, silo narediti, posiliti, oskruniti, onečastiti, osramotiti, spraviti v sramoto (žensko)
figurativno odtrgati, utrgati, odnesti; navdušiti, prevzeti, očarati

the mist ravished them from our eyes megla nam jih je vzela iz oči