Franja

oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

I.

1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

3. metaf.
a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl. —

II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.

očal|a srednji spol množina die Brille; die Sehhilfe; -brille (bifokalna/dvogoriščna Bifokalbrille, Zweistärkenbrille, bralna Nahbrille, Lesebrille, za daljavo Fernbrille, potapljaška Tauchbrille, roževinasta Hornbrille, sončna Sonnenbrille, zaščitna die Schutzbrille, za svetlobo Gletscherbrille, Schneebrille, motoristična Motorradbrille, za varilca Schweißbrille)
očala s slušnim aparatom die Hörbrille
… za očala Brillen
(etui das Brillenfutteral, steklo das Brillenglas, okvir das Brillengestell)
pomerjanje očal die Brillenanprobe
človek, ki nosi očala der Brillenträger/ die Brillenträgerin
z očali bebrillt
nadeti si očala eine Brille aufsetzen
figurativno gledati svet skozi rožnata očala (die Welt) durch die rosige Brille sehen

očála lunettes ženski spol množine ; familiarno besicles ženski spol množine

sončna očala lunettes de soleil
potapljaška očala lunettes de plongée
zaščitna očala lunettes de protection
natakniti si očala mettre (ali familiarno chausser) des lunettes
steklo za očala verre moški spol à lunettes
videti vse skozi črna očala voir tout noir
videti vse skozi rožnata očala voir tout (ali la vie) en rose

očála (očál) n pl. occhiali; šalj. lanterne, vetrate:
nadeti, natakniti očala mettere gli occhiali
nositi, sneti očala portare, togliere gli occhiali
sončna, zaščitna očala occhiali da sole, protettivi
podvodna, smučarska očala occhiali subacquei, da neve
etui za očala custodia degli occhiali
okvir za očala montatura degli occhiali
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto rosa
brati še brez očal vederci ancora bene
teh. varilna očala occhiali da saldatore

očála anteojos m pl ; lentes m pl ; gafas f pl

očala za avtomobiliste gafas de automovilista
sončna očala gafas de (ali para) sol
temna očala gafas ahumadas
potapljaška očala gafas de inmersión
zaščitna očala gafas protectoras
etui za očala estuche m para gafas
steklo za očala cristal m de gafas
nositi očala llevar gafas
natakniti si (sneti si) očala ponerse (quitarse) las gafas
videti vse skozi črna očala (rožnata očala) (fig) verlo todo negro (de color (de) rosa)

odtêči to flow off, to flow away; to run off

vino je odteklo iz soda skozi razpoko the wine leaked out of the cask through a crack

offen odprt; Kragen, Knopf: odpet, Haar: razpuščen; Mensch, Karten: odkrit, (öffentlich) javen; Arme: razširjen, razprostrt; Stelle: nezaseden; Visier: dvignjen; Mathematik offene Menge odprta množica; offenes Intervall odprti interval; offene Handelsgesellschaft trgovska družba z neomejenim jamstvom; ein offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; mit offenen Augen z odprtimi očmi; eine offene Hand haben biti odprtih rok; offen sein biti odprt, odpirati se; offene Türen einrennen vdirati skozi odprta vrata, zaletavati se v odprta vrata

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire

okn|o¹ [ô] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Fenster (ateljejsko Atelierfenster, deteljičasto Kleeblattfenster, drsno Schiebefenster, dvodelno Zwillingsfenster, dvojno Doppelfenster, enojno Einfachfenster, gotsko Spitzbogenfenster, izložbeno Schaufenster, južno Südfenster, kasetno Kastenfenster, kletno Kellerfenster, kolesasto Radfenster, krožno Rundfenster, kuhinjsko Küchenfenster, na hodniku Gangfenster, segmentno Segmentfenster, s krogovičjem Maßwerkfenster, suličasto Lanzettenfenster, spalnice Schlafzimmerfenster, tridelno Drillingsfenster, s trikotnim segmentom Giebelfenster, v strešini Dachfenster, Dachliegefenster, za lončnice Blumenfenster, zatrepno Giebelfenster, z mrežo Gitterfenster, z mrežo proti muham Fliegenfenster, nagibno Kippfenster, panoramsko Panoramafenster, podstrešno Bodenfenster, polkrožno Bogenfenster, pomolno Erkerfenster, okroglo cerkveno Radfenster, severno Nordfenster, slepo Blindfenster, Blendfenster, stopniščno Treppenfenster, stransko Seitenfenster, strešno Dachfenster, šilasto Lanzettfenster, vezano Verbundfenster, vogalno Eckfenster, vratno Türfenster, vrtljivo in nagibno Drehkippfenster)
rozetno okno die Fensterrose
malo okno (lina) das Bullauge
mansardno okno die Gaupe, Gaube, das Mansardfenster, Mansardenfenster, die Dachgaupe
z enim oknom/ dvema oknoma/tremi okni einfenstrig/zweifenstrig/ dreifenstrig …
okna v nizu das Fensterband
mesto pri oknu der Fensterplatz
podoben oknu fensterartig
brez oken fensterlos
(kopalnica brez oken das Innenbad)
čistilec oken der Fensterputzer
pravo pravica okna das Fensterrecht
okno gleda na cesto das Fenster liegt zur Straße
gledati, splezati: skozi okn aus dem Fenster, zum Fenster hinaus
vreči skozi okno aus dem Fenster stürzen, zgodovina fenstern
figurativno metati skozi okno denar: (das Geld) zum Fenster hinauswerfen, (Geld) auf die Straße werfen

ókno fenêtre ženski spol (križno) croisée ženski spol ; (izložbeno) vitrine ženski spol ; (okroglo) œil-de-bœuf moški spol , (strešno) lucarne ženski spol , tabatière ženski spol

blagajniško okno guichet moški spol
cerkveno barvno okno vitrail moški spol
drsno, smično okno, okno na smuk fenêtre à coulisse(s) (ali coulissante)
dvokrilno okno fenêtre à deux vantaux
nihalno okno fenêtre basculante
slepo okno fausse fenêtre
vzdižno okno fenêtre à guillotine
zamreženo okno fenêtre grillée (ali grillagée, à barreaux)
zazidano okno fenêtre murée
gledati skozi okno regarder par la fenêtre
okno je obrnjeno na ulico la fenêtre donne sur la rue
nagniti se skozi okno se pencher à la fenêtre

ôkno (-a) n

1. finestra:
gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
majhno okno finestrino
strešno okno abbaino, lucernario
mrežno, križno okno grata
dvokrilno okno finestra a due battenti
izložbeno okno vetrina

2. (odprtina) finestra, apertura

3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

4. pren. finestra:
področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
bazilikalno okno finestra di basilica
cvetlično okno finestra con portafiori
francosko okno finestra alla francese, portafinestra
gotsko okno finestra gotica
ležeče okno finestra orizzontale
montažno okno finestra prefabbricata
sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
slepo okno finestra cieca

ôkno ventana f ; (pri avtu, kočiji) ventanilla f

blagajniško okno ventanilla de caja
dvokrilno okno ventana de dos hojas
cerkveno okno vidriera f; (veliko) ventanal m
izložbeno okno escaparate m, A vidriera f
okno na smuk ventana corrediza (ali corredera ali caediza ali de guillotina)
rozetno okno rosetón m
slepo okno ventana falsa (ali ciega)
strešno okno claraboya f, lumbrera f
zamreženo okno reja f; ventana entejada; ventana de reja
gledati skozi okno mirar por la ventaua
nagniti se, pogledati skozi okno asomarse a la ventana
imeti okna (obrnjena) na ulico tener ventanas a la calle
metati denar skozi okno (fig) fam gastar el dinero a lo loco; echar la casa por la ventana
razbiti okno (šipe) romper las vidrieras (ali los cristales de la ventana)
vreči skozi okno arrojar (ali echar) por la ventana

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

oprezováti guetter, épier, observer (attentivement)

oprezovati za kom suivre quelqu'un des yeux, se tenir à l'affût de quelqu'un
oprezovati gibanje sovražnika guetter (ali épier, observer) les mouvements de l'ennemi
oprezovati skozi ključavnico épier à travers une serrure

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado

orale

A) agg. usten; oralen:
cavità orale ustna votlina
per via orale med. ustno, skozi usta
esame orale ustni izpit
tradizione orale ustno izročilo

B) m šol. ustni izpit

Orontēs -is ali -ī ali (po Prisc.) -ae, acc. tudi -ēn, m (Ὀρόντης) Orónt

1. glavna sirska reka, ki teče skozi Antiohijo (zdaj Nahr el Assi): O., Iuv., Pr., Lucan., Mel., Plin. — Od tod adj. Orontēus 3 (Ὀρόντειος) oróntski, pesn. = sírski: murra Pr.

2. Trojanec, vojskovodja Likijcev, Enejev spremljevalec: V.

ozréti se regarder, arrêter (ali fixer, diriger) son regard sur (ali vers) , porter ses regards vers quelque chose, jeter un regard sur, jeter un coup d'œil autour de soi

ozreti naokrog promener son regard autour de soi
ozreti nazaj regarder derrière soi (ali en arrière), jeter un regard en arrière
ozreti v preteklost se pencher sur son passé
ozreti proč, stran détourner son regard (ali sa vue, ses yeux) de
ozreti skozi okno regarder par la fenêtre
molče se je ozrla nanj elle arrêta (ali fixa) son regard sur lui

ožina samostalnik
1. (pas kopnega ali morja) ▸ szoros Ožino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina

2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkületVhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.

3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.

4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.

5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedka ▸ zárt képzés
Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek.

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.