Franja

sebično prislov
(egoistično) ▸ önzőenMorda se sliši sebično, a letošnje leto namenite sebi. ▸ Talán önzően hangzik, de az idei évet szánja önmagára!
Če človek sebično skrbi izključno za svojo srečo, nikoli ne bo srečen. ▸ Ha az ember önzően kizárólag a saját boldogságával foglalkozik, sohasem lesz boldog.

sebíčnost egoísmo m ; interés m personal; propio provecho m

ravnati iz sebičnosti obrar por interés, obrar interesadamente

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

sedere^*

A) v. intr. (pres. siēdo)

1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje

2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga

seguir [-i-, gu/g] slediti, zasledovati, iti za kom; nadaljevati (se); spremljati; posnemati; pripadati (stranki); pripetiti se

seguir las instrucciones ravnati se po navodilih
seguir la moda po modi se ravnati
¡seguidme! za menoj!
seguir a gatas (s)plaziti se za kom
seguir en coche peljati se za kom
seguir en su intento vztrajati pri svoji nameri
sigue en París ostane (še naprej) v Parizu
seguir para Madrid naprej se peljati v Madrid
siga V. por esta calle pojdite po tej ulici
el enfermo sigue sin mejorar bolnik je še vedno brez izboljšanja
hacer seguir poslati (za kom)
a seguir, seguirá se nadaljuje
punto y sigue pika in pisano naprej (pri diktiranju)
¿cómo sigue V.? kako se počutite?
seguir cantando nadaljevati s petjem, še naprej peti
los precios siguen subiendo cene se kar naprej dvigajo
sigo bueno dobro se počutim, dobro mi je (gre)
el tiempo sigue lluvioso vreme je še vedno deževno
Pedro sigue soltero Peter je še vedno samski
seguirse slediti, biti posledica; izvirati, izhajati; nastati
de ello se sigue iz tega je videti
síguese a ello nato sledi

sensément [sɑ̃semɑ̃] adverbe pametno, razumno

agir sensément pametno delati, ravnati

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

servire

A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)

1. služiti, delati kot; streči:
servire come autista služiti kot šofer
servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
servire Messa streči pri maši
servire in marina služiti vojsko v mornarici
servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec

2. trgov. streči, postreči:
in che cosa posso servirla? želite, prosim?
servire un cliente postreči stranko
servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
adesso ti servo io ti že pokažem!

3. postreči, servirati, prinesti na mizo

4. hlapčevati

B) v. tr.

1. služiti:
servire la patria služiti domovini
servire una donna knjižno dvoriti ženski

2. šport podati žogo, servirati

C) v. intr.

1. služiti, rabiti:
il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj

2. pog. potrebovati:
serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?

3. šport servirati

Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)

1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
servirsi di un esempio pomagati si s primerom
prego, si serva postrezite si, prosim!

2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini

sévices [sevis] masculin pluriel grdo, brutalno ravnanje

exercer des sévices sur un enfant brutalno ravnati z otrokom

sguattero m (f -ra) gost. kuhinjski hlapec, dekla; pomivalec, pomivalka posode:
trattare qcn. da sguattero, come uno sguattero s kom ravnati grdo, brezobzirno

shoulder¹ [šóuldə] samostalnik
rama, pleče
množina gornji del hrbta, hrbet
figurativno izboklina v obliki rame; bankina
vojska drža (vojaka) s puško na rami

shoulder to shoulder z ramo ob rami, z združenimi močmi
shoulder of mutton koštrunovo pleče
straight from the shoulder figurativno brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)
over the shoulder(s) figurativno čez ramena, posredno, ironično, indirektno
to cry on s.o.'s shoulder figurativno tožiti komu, iskati sočutja pri kom
to give (to turn) s.o. the cold shoulder komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s kom
he has broad shoulders figurativno on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)
you can't put old heads upon young shoulders figurativno mladost je norost
to put (to set) one's shoulders zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to rub shoulders with s.o. družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s kom
to shrug one's shoulders skomigniti z rameni
you have taken too much on your shoulders preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figurativno)

sicèršnji (-a -e) adj.

1. altro, rimanente:
športni in siceršnji uspehi i successi nel campo dello sport e altri

2. (običajen, splošen) generale, usuale:
ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami comportarsi contrariamente agli usi

Sinn, der,

1. (-/e/s, -e) čut; (Sinnesorgan) čutilo; Sinne, pl , ([Bewußtsein] Bewusstsein) zavest, (geschlechtliches Empfinden/Verlangen) čuti, čutnost

2. (-/e/s, ohne Plural) (Gefühl für etwas, Sinngehalt) smisel (für za); (Bedeutung) pomen (übertragen prenesen); (Drehrichtung) Technik smer; sechster Sinn šesti čut, figurativ poseben občutek (für za) ; Sinn haben imeti smisel, biti smiseln; keinen Sinn haben ne biti smiseln; einen Sinn geben osmišljati, osmisliti; anderes Sinnes werden premisliti si; eines Sinnes sein biti istega mnenja (z), soglašati (z); jemandem steht der Sinn (nicht) nach etwas (komu) je/ni do (česa); etwas ergibt einen/keinen Sinn (kaj) ima smisel/nima nobenega smisla; seine fünf Sinne beisammen haben biti pri sebi/pri pravi pameti; seine fünf Sinne zusammenhalten biti zbran;
aus: nicht aus dem Sinn gehen/kommen ne iti iz misli; sich aus dem Sinn schlagen etwas izbiti si iz glave; aus dem Sinn verlieren pozabiti (na);
bei: bei Sinnen pri pravi (pameti);
durch: durch den Sinn gehen/schießen prešiniti (koga);
im: im Sinne des Paragraphen: v smislu; im strengsten Sinne v ozkem pomenu besede; im Sinn haben etwas imeti namen, imeti v mislih, načrtovati; nichts im Sinn haben mit ne imeti smisla za;
in: in den Sinn kommen priti na misel; in jemandes Sinn sein biti po (čigavem) okusu; in jemandes Sinne handeln ravnati, kot bi si bil (kdo) želel; es will mir nicht in den Sinn gehen ne morem razumeti;
ohne: ohne Sinn und Verstand brezglavo;
von: von Sinnen sein biti ob pamet; der langen Rede kurzer Sinn na kratko povedano

sistem¹ [é] moški spol (-a …)

1. miselni: das System, das Lehrgebäude, -system (miselni Denksystem, Gedankensystem, moralni Moralsystem, vrednostni Wertsystem)

2. (urejenost) das System (pretanjen ausgeklügeltes)
ravnati po sistemu nach einem System vorgehen
imeti sistem ein System haben

3. (izbrani način) das System, -system (notni Notensystem, točkovni/točkovanja Punktsystem, dualni zbiranja odpadkov Dualsystem)
igranje po sistemu loto ipd.: die Systemwette
|
brez sistema systemlos
odvisen od sistema systembedingt

slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

slabó hranjen undernourished
slabó mi je I feel sick
z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
on je slabó plačan he is underpaid
posli gredó slabó business is bad
slabó govoriti o kom to speak ill of someone
slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
slabó se počutim I feel unwell
slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
on slabó sliši he is hard of hearing
ona slabó vidi she has poor sight
moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
slabó se obnášati, se vesti to behave badly
slabó ravnati s kom to ill-treat someone

slabó mal

slabo mi je me siento mal
slabo mi je postalo sentí un desfallecimiento
človeku postane slabo ob tem (es algo que) dá nauseas
bolniku gre slabo el enfermo va mal
slabo izvesti dela hacer mal (ali fam chapuceramente) a/c
biti slabo zapisan ser mal visto, estar mal conceptuado
slabo ravnati s kom portarse mal con alg, maltratar a alg, tratar mal a alg

sleeve [sli:v]

1. samostalnik
rokav (obleke)
tehnično obojka, ki povezuje cevi; cev; torba (etui) za gramofonske plošče

half sleeve narokavnik
lawn sleeves rokavi iz fine tkanine, podobni škofovskim rokavom
leg-of mutton sleeve trikotni rokav
to creep up s.o.'s sleeve figurativno prilizovati se komu
to have a card up one's sleeve imeti skrito karto, pripravljeno za uporabo
to have s.th. up one's sleeve figurativno imeti nekaj za bregom, nekaj pripravljati, imeti skrite namene
to hang (to pin) on s.o.'s sleeve obesiti se komu za rokav, figurativno ravnati se po njegovih nazorih itd.
to laugh in one's sleeve škodoželjno se smejati
to roll (to turn) up one's sleeves zavihati rokave, figurativno pripraviti se za delo, za borbo
to wear one's heart (up)on one's sleeve figurativno preodkrito kazati svoja čustva, biti preveč zaupljiv

2. prehodni glagol
opremiti (obleko) z rokavi, prišiti rokave
tehnično opremiti z obojkami

smísel (-sla) m

1. senso, significato, accezione:
v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
biti brez smisla za humor mancare di humour

3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

4. v smislu
a) secondo, conformemente a, in conformità con:
ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
b) (v adv. rabi)
v nekem smislu in un certo senso
v tem smislu in questo senso

5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi

snap² [snæp] prehodni glagol
hlastniti (po), havsniti, odgrizniti; iztrgati, zgrabiti, uloviti (kaj); zlomiti, prelomiti, pretrgati; zapreti s pokom (treskom), tleskniti; zašklepetati (z zobmi); povzročiti pok(anje), tleskati ali pokati (z bičem, s prsti); sprožiti (pištolo); ostro (rezko, osorno) prekiniti; (na kratko) odpraviti (koga)
fotografija napraviti trenuten posnetek, neopazno fotografirati
ameriško, šport naglo vrniti (žogo) v polje
neprehodni glagol
hlastniti (at po)
naglo poseči (at po)
havsniti z zobmi (at po)
(o psu); skušati ugrizniti (at koga)
póčiti, tleskniti (bič); zlomiti se s pokom; zaklopiti se; zaskočiti se; zabliskati se (oči); nenadoma prisluhniti
ameriško, sleng planiti (into v)
ameriško, pogovorno (out of) nehati (z), rešiti se (česa)

to snap at s.o. nahruliti koga, zadreti se nad kom
to snap a beggar short na kratko odpraviti berača
to snap at s.th. (at an offer) hlastno pograbiti, hlastniti po čem (po ponudbi)
to snap (at) the bait hlastniti po vabi, figurativno hlastno sprejeti ponudbo
to snap at the chance zgrabiti za priložnost
to snap a piece of chalk in two zlomiti košček krede na dvoje
to snap s.o.'s bag iztrgati komu torbo (torbico)
the dog snapped at me pes je havsnil po meni
his eyes snapped oči so se mu zabliskale (v jezi)
to snap to attention nenadoma postati pozoren
to snap one's fingers tleskniti s prsti, figurativno prezirljivo ravnati (at s.o. s kom)
he snaps his fingers at the danger on se požvižga na nevarnost
the fish snapped (at) the bait riba je hlastnila po vabi
his nerves snapped živci so mu odpovedali
I snapped them as they were going in fotografiral sem jih, ko so vstopali
the string snapped struna je počila
to snap shut zapreti se s tleskom (pokom)
to snap one's teeth together zašklepetati z zobmi
to snap a whip tleskniti (počiti) z bičem
the whip snapped bič je tlesknil (počil)

sottement [sɔtmɑ̃] adverbe neumno, bedasto

parler, agir sottement neumno govoriti, ravnati