Franja

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

oslepáriti escroquer, tromper, duper, frauder, tricher ; familiarno carotter, rouler, fllouter, blouser

oslepariti koga (figurativno, ekspresivno) donner le change à quelqu'un, familiarno mettre quelqu'un dedans, monter un bateau à quelqu'un
oslepariti koga pri blagu duper (ali familiarno carotter) quelqu'un sur la marchandise
pustiti se oslepariti se laisser duper (ali rouler)

otêči, otékati ponerse tumefacto; hincharse; inflarse

pustiti oteči tumefacer

pacager [pakaže] verbe intransitif, verbe transitif pasti

pacager des troupeaux pasti črede
faire pacager du seigle pustiti živini, da popase rž

paix [pɛ] féminin mir; pokoj; duševni mir; religion (večna) blaženost, zveličanje

la paix! mir! tišina!
en paix v miru
paix armée oborožen mir
paix de Dieu (histoire) cerkvena prepoved bojevanja v določenih dneh
paix forcée, imposée vsiljen mir
paix fourrée, pliurée navidezen mir
paix mondiale, du monde svetovni mir
paix honteuse, séparée sramoten, separaten mir
la paix des braves časten mir za tiste, ki so se hrabro bojevali
congrès masculin de la paix mirovni kongres
gardien masculin de la paix mestni stražnik, policaj
pourparlers masculin pluriel de paix mirovna pogajanja
traité masculin de paix mirovna pogodba
en temps de paix v času miru, v mirni dobi
conclure, rompre la paix skleniti, prelomiti mir
ne donner ni paix ni trêve à quelqu'un nobenega miru ne dati komu, ne ga pustiti pri miru
faire la paix avec quelqu'un pomiriti se s kom
ficher (familier), foutre (vulgairement) la paix, laisser en paix dati mir, pustiti pri miru, v miru
sauvegarder, préserver la paix čuvati, ohraniti mir
tenir en paix brzdati, krotiti
qu'il repose en paix!; paix à ses cendres! naj počiva v miru!
si tu veux la paix, prépare la guerre! (proverbe) če hočeš mir, se pripravljaj na vojno!

parado mirujoč, stoječ; len, brezposeln; začuden, osupel

estar parado brezposeln biti
mal parado grdo zdelan, strašno zbit
dejar mal parado (a) koga na cedilu pustiti
los parados brezposelni

park² [pa:k] prehodni glagol & neprehodni glagol
parkirati; zagraditi; zbrati vojaški materijal na enem prostoru

to park a child dati otroka v varstvo
pogovorno to park o.s. sesti
to park out začasno kaj pustiti (with pri kom)

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

pást piège moški spol , trappe ženski spol , chausse-trappe ženski spol , traquenard moški spol , guet-apens moški spol ; souricière ženski spol , embûche ženski spol , lacs moški spol (vse tudi figurativno)

mišja past souricière
podganja past ratière ženski spol
policijska past (figurativno) souricière
izpitna vprašanja, polna pasti des questions d'examen pleines de traquenards
iti (pasti) v past tomber dans la trappe (ali dans le lacs)
nastaviti komu past tendre un piège (ali un guet-apens, des lacs) à quelqu'un, dresser (ali tendre) des embûches à quelqu'un
pasti, ujeti se v past (familiarno) donner (ali tomber) dans le piège (ali le panneau)
pustiti se ujeti v past se laisser prendre au piège
ujeti se v, pasti v lastno past être pris (ali tomber) dans son propre piège

pauser [poze] verbe intransitif, musique pavzirati, napraviti pavzo; (familier)

faire pauser quelqu'un pustiti koga čakati

paz ženski spol mir; mirnost, sloga

paz armada oborožen mir
paz por separado separatni mir
gente de paz mirni (krotki) ljudje
juez (mensajero) de paz mirovni sodnik (sel)
concluir (ali concertar) la paz mir skleniti
no dar paz a la lengua neprestano govoriti
dejar en paz pri miru pustiti
¡descanse en paz! naj počiva v miru!
mi padre que en paz descanse (krajšava q.e.p.d.) moj pokojni oče
estar (quedar) en paz biti bot; biti izenačen
meter paz (entre) napraviti mir (med)
ponerse en paz (con) pomiriti se, spraviti se (s)
vivir en santa paz živeti v svetem miru
¡a la paz de Dios! zbogom!
... y ¡en paz! (fam) in dovolj!
hacer las paces skleniti mir

peace [pi:s] samostalnik
mir; dušni mir, spokojnost

at peace with v miru s, miren
breach of the peace kaljenje miru, nemir
to break the peace kaliti mir, razsajati
to hold one's peace biti miren, molčati
to keep the peace zadržati se, ostati miren
pravno the king's (ali queen's) peace mir v deželi
to make peace skleniti mir
to make one's peace with spraviti se s kom
to leave s.o. in peace pustiti koga pri miru
peace of mind dušni mir
pipe of peace mirovna pipa
peace treaty mirovna pogodba
britanska angleščina, vojska peace establishment, peace footing vojska v mirnem času

penna f

1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci

3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat

5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

6. kljun (pri kladivu)

7. pero (pri puščici)

8. glasba trzalica, plektron

9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki

per-mittō -ere -mīsī -missum (per in mittere)

1. (do cilja) vreči, zagnati, zadegati: saxum in hostem O., scopulum in undas O., tela longius Hirt.

2. (do cilja, proti cilju) spustiti (spuščati): equum in hostem L. nagnati, se in hostem Hirt. zagnati se, pognati se, naskočiti, navaliti na, napasti, equitatus permissus turbat ordines L. vdor konjenice vnese zmedo v vrste; pren.: tribunatum L. nebrzdano izrabljati tribunsko oblast, bonitatem ad aliquem Sen. ph. izkazovati komu, se ad rem Gell. gnati se za čim, iskati kaj, permitte me in meam quietem Ap. pusti me v mojem miru; metaf. med. permitti razprostirati se, razširjati se, segati do: regio permittitur ad Arymphaeos usque Mel., odor permittitur longius Lucr.

3. occ.
a) popustiti (popuščati): habenas equo Tib., Sen. tr.
b) (raz)poslati ((raz)pošiljati): caseos trans maria Col.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), zaupati, da(ja)ti na razpolago, podvreči: Icti., Col., Lucan. Suet., alicui potestatem Ci., alicui summam belli C., aliquem iudicum potestati Ci., omnia dicioni eius Cu., vitam Roscii sententiis iudicum Ci., rem arbitrio N. na voljo da(ja)ti, pustiti (puščati), incommoda sua dolori suo Ci. svoji bolečini (bolesti) prepustiti (prepuščati) v maščevanje, adulescenti Siciliam Ci., vela ventis Q., classem ventis Plin. iun.; z inf.: ut iam ipsis iudicibus sine mea argumentatione coniecturam facere permittam Ci. na voljo dati; s finalnim stavkom: Ci., S., consuli permissum, ut duas legiones scriberet novas L., consuli permissum faceret L.; s pt. fut. pass. = dati: cuius imperio consilioque summam rem publicam tuendam permiserunt L., his quoque non passim mundi fabricator habendum permisit aëra O. je dal v last, Gallias exercitibus diripiendas permittere Suet., his adeo se abutendum permisit et tradidit, ut … Suet.; occ. α) opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, spregled(ov)ati kaj: eas (sc. inimicitias) se patribus conscriptis dixit et temporibus rei publicae permissurum Ci. da se hoče sovraštvu izogniti zaradi senata, p. inimicitias patribus conscriptis Ci. z ozirom (oziraje se) na senat, upoštevaje senat, permitto aliquid iracundiae tuae Ci. spregledujem (gledam skozi prste) tvoji togot(nost)i. β) se permittere podvreči se, da(ja)ti se na razpolago, prepustiti (prepuščati) se, zaupati se: permittere se suaque omnia in fidem ac potestatem C. ali fidei populi Romani L. podvreči se na milost in nemilost rimskemu ljudstvu, omnia permittere L. popolnoma se predati (podvreči).
b) dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), ne braniti, ne preprečiti (preprečevati): licentiam Ci., morem V., licentiā permissā Ci., id lege permittitur Ci.; pri istem subj. z inf.: L. idr., Lacedaemonios bello persequi iusserit et ei permiserit quem vellet eligere ad dispensandam pecuniam N.; pri različnem subj. z ACI: T., Iust., Plin., Suet., ille meas errare boves, ut cernis, et ipsum ludere quae vellem calamo permisit agresti V.; s finalnim stavkom: L., Plin. iun., Cu., hic ille „primum, quis Antonio permisit“ inquit „ut et partes faceret et utram vellet prior ipse sumeret?“ Ci.; abs.: lex iubet aut permittit aut vetat Ci., permittente senatu Eutr.; pass. impers. permittitur Sen. ph. ali permissum est Q. z inf. = dovoljeno biti, smeti se, na izbiro biti; abl. abs. permisso, ut … L., Cu. ko (ker) je bilo dovoljeno, ko (ker) se je smelo; pri poznejših piscih v osebnem skladu permittor dovoljeno mi je, morem, smem, lahko, poseb. pogosto permissus z inf. tisti, ki mu je dovoljeno, tisti, ki sme (lahko): Aug., ad Graeciam ire permissus est Amm. dovoljeno mu je bilo (smel je) iti v Grčijo, permissi vivere, ut vellent Aur. — Subst. pt. pf. permissum -ī, n dovolitev, dovoljenje, dovolilo, privolitev, privolilo: permisso uti H., ait Labeo exspectandum vel permissum pontificale seu iussionem principis Ulp. (Dig.).

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

piantare

A) v. tr. (pres. pianto)

1. agr. saditi; zasaditi

2. poriniti, zariniti; zabijati:
piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči

3. zapustiti:
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
piantarla nareč. prenehati:
e piantala! nehaj že enkrat!

B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)

1. zariti se; vseliti se

2. postaviti se:
piantarsi di fronte a postaviti se pred

piège [pjɛž] masculin past; zanka; figuré vaba

donner dans un piège pasti, ujeti se v past
se laisser prendre au piège pustiti se ujeti v past
tendre un piège à quelqu'un nastaviti komu past
être pris, tomber dans son propre piège ujeti se, pasti v lastno past
qui tend un piège aux autres y tombe lui-même kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

pierre [pjɛr] féminin kamen (tudi médecine); kamenje, kamnina

pierre à pierre kamen za kamnom, postopoma
de pierre iz kamna, kamnit
dur comme pierre (figuré) trd kot kamen
malheureux comme les pierres zelo nesrečen
pierre d'achoppement, de scandale kamen spotike; težava, ovira; nevarnost
pierre à aiguiser brus
pierre angulaire vogelni kamen
pierre artificielle sintetičen, drag kamen
pierre calcaire apnenec
pierre commémorative spominski kamert
pierres pluriel concassées gramoz
pierre fausse nepristen, ponarejen (drag) kamen
pierre à feu, à fusil, à briquet kresilni kamen
pierre fine pristen drag kamen
pierre fondamentale temeljni kamen
pierre funéraire nagrobni kamen
pierre gravée karneja
pierre de grès peščenec
pierre meulière mlinski kamen
pierre milliaire miljnik (kamen ob cestil)
pierre philosophe kamen modrijanov
pierre ponce plovec, votlič
pierre précieuse dragulj
pierre (sépulcrale, tombale) nagrobni kamert
pierre de touche (technique, figuré) preskusni kamen, zlatarska oslica
âge masculin de pierre (histoire) kamena doba
chute féminin de pierres padanje kamenja
tailleur masculin de pierres kamnosek
visage masculin de pierre hladen in nepremičen obraz
être comme une pierre changé en pierre (figuré) biti kot nepremičen kip
faire d'une pierre deux coups ubiti dve muhi z enim kamnom
jeter la pierre à quelqu'un (figuré) grajati, obsoditi koga
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un indirektno koga napasti
ne pas laisser pierre sur pierre ne pustiti kamna na kamnu
marquer un jour d'une pierre blanche, noire zaznamovati dan z rdečim (zaradi kakega uspeha), s črnim (zaradi kake nesreče)
il gèle à pierre fendre zmrzuje, da kamenje poka
c'est une pierre dans mon jardin to velja meni, to leti uame, to je udarec po meni
poser la première pierre položiti temeijni kamen
tomber comme une pierre pasti ko klada
trouver des pierres dans son chemin (figuré) naleteti, zadeti na težave

pijač|a ženski spol (-e …) das Getränk; ironično za alkohol: die Flaschenkost; figurativno (pijanost, pitje) der Suff, der Trunk
domača pijača (delanec) der Haustrunk
-getränk, -trunk (ledena Eisgetränk, mešana Mischgetränk, Mixgetränk, nacionalna Nationalgetränk, osvežilna Erfrischungsgetränk, pred spanjem Schlummertrunk)
pijača za žejo der Durstlöscher
karta pijač Getränkekarte
vse, razen pijač plačano: exklusive Getränken
alkoholne pijače množina Alkoholika množina, Spirituosen množina
žgane pijače množina scharfe Sachen/Getränke množina
avtomat za pijače der Getränkeautomat
davek na pijače die Getränkesteuer
stojnica s pijačami die Getränkebude, der Getränkeausschank
umreti od pijače sich zu Tode saufen/trinken
zboleti od pijače sich krank saufen/trinken
vdanost pijači die Trunksucht
vdati se pijači: sich dem Suff ergeben
pustiti pijačo das Trinken lassen

pisser [pise] verbe intransitif urinirati, vulgairement scati; familier (močnó) puščati, curiti

le réservoir d'eau pisse vodni rezervoar pušča, curi
(populaire) pisser de la copie mnogo (in povprečno) napisati
il y a de quoi pisser je se čemu smejati
laisser pisser le mérinos (figuré) čakati, pustiti, da gredo stvari svojo pot
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije kot iz škafa
c'est comme si on pissait dans un violon to je popolnoma brezplodno delo, brez vsake koristi