Franja

unto [ʌ́ntu] predlog
zastarelo, poetično, Biblija, retorika k, do; v; proti; pri

faithful unto death zvest do smrti (groba)

unwillingly [ʌnwíliŋli] prislov
nerad, proti (svoji) volji, z nejevoljo, z odporom, z obžalovanjem

up² [ʌp] pridevnik
ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach kočija, ki vozi navkreber
up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
up platform peron za vlake v mesto
up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
1 d up povišana (cena) za 1 peni
up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
to be up late dolgo čuti, bedeti
to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
to be up against opposition naleteti na odpor
to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
to be one up šport biti za točko boljši
up for pripravljen za
to be up for election biti na volilni listi
to be up biti na čelu
to be up in years biti že v letih
to be up for examination opravljati (delati) izpit
to be up for sale biti naprodaj
to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
the fire is up ogenj plamti, plapola
the game is 10 points up igra se do 10 točk
the game is up igre je konec (tudi figurativno)
he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
the hunt is up lov je odprt
it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
his temper is up razburjen je
the storm is up navtika vihar besni
Parliament is up parlament je končal zasedanje
time is up čas je potekel
there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
prices are up cene se dvigajo
school is up pouk se je končal
I was up at six bil sem pokonci ob šestih

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

up⁴ [ʌp] predlog
(gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjosti

up the hill navkreber, po hribu navzgor
up hill and down dale čez hribe in doline
up the river po reki navzgor
up the street po ulici (cesti) navzgor
I saw a monkey up a tree videl sem opico na drevesu
up a tree figurativno v stiski, v škripcih
to climb up a precipice plezati po prepadu navzgor
he has gone up country šel je na deželo (na kmete)

up-country [ʌ́pkʌ́ntri]

1. samostalnik
notranjost dežele; zaledje

2. pridevnik
ki je v notranjosti dežele

3. prislov
proti, v notranjosti dežele

ȕpremāse prisl. drug proti drugemu

upriver [ʌ́privə]

1. pridevnik
ki leži ob gornjem toku reke; protivodni

2. prislov
po reki navzgor, proti izviru reke, proti vodi, po vodi navzgor

upside [ʌ́psaid] samostalnik
zgornja stran
železnica železniška proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu; peron za take vlake

upstream [ʌ́pstrí:m]

1. pridevnik
ki gre proti vodnemu toku; ležeč (nastajajoč) na (ob) gornjem toku

2. prislov
proti (vodnemu) toku, po vodi navzgor

up the wind [ʌ́pðəwind] prislov
aeronavtika proti smeri vetra

to land up the wind pristati proti vetru

uptown [ʌ́ptáun]

1. pridevnik
ki stanuje, se nahaja v gornjem delu mesta
ameriško stanujoč, ležeč v stanovanjskih četrtih

uptown warehouse ameriško svobodno carinsko skladišče v notranjosti mesta

2. prislov
v gornjem delu mesta, proti gornjemu delu mesta, proti mestu
ameriško v stanovanjskih četrtih (v nasprotju s poslovnimi)

uptrain [ʌ́ptrein] samostalnik
vlak proti Londonu, proti glavnemu mestu

upward [ʌ́pwəd] pridevnik (upwardly prislov)
usmerjen ali obrnjen navzgor, v višino; dvigajoč se (tendenca); proti vodi, po vodi navzgor

an upward glance kvišku usmerjen pogled
an upward movement gibanje navzgor, dvig(anje) (tečajev)
the market has an upward tendency tržišče ima tendenco k dvigu

upward(s) [ʌ́pwəd(z)] prislov
kvišku, gor, navzgor (tudi figurativno)
dalje, naprej; proti vodnemu toku, ob vodi navzgor; proti notranjosti dežele; proti (glavnemu) mestu

upward(s) of (10 years) več kot, nad (10 let)
16 years and upward(s) 16 let in več
from 10 dollars upward(s) od 10 dolarjev naprej, dalje (više)
from the l6th century upward(s) od 16. stoletja dalje
upward(s)s of ten thousand več kot deset tisoč
men of forty and upward(s) možje, stari 40 let ali več
upward(s) cercle šport veletoč
the boat turned bottom upward(s)s čoln se je prevrnil
to look upward(s) pogledati kvišku
to follow a stream upward(s) iti ob reki v smeri proti izviru
the prices tend upward(s) cene se dvigajo

ùročice ž mn. mitol. talisman proti urokom: dugu kosu oplela u perčin u koji nije upletala uročice

uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

1. utrasque
a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.

uz, uza predl. s tož.
1. pri, poleg: stajati uz kuću, rijeku, vatru
2. ob: ići uz livadu
3. proti, navzgor: ići uz potok iti ob potoku navzgor; plivati uz vodu plavati proti vodi; ići kome uz dlaku nasprotovati komu
4. pri: zdravice se pjevaju uz vino
5. v času, med: Marko pije uz ramazan vino
6. ob spremljavi, ob spremljanju: pjevati pjesmu uz gusle
7. navzgor po: ići uz brdo
9. uz prkos na kljub, navzlic; uz prkos raditi nasprotovati

ùzadnje prisl.
1. proti koncu: uzadnje bili su dobri, bolje su nas hranili
2. prepozno: uzadnje se nema rašta ni u crkvu hoditi

ùz dlaku prisl. proti dlaki: gladiti uz dlaku