Franja

varoval|o srednji spol (-a …) tehnika die Schutzvorrichtung; (varovalka) die Sicherung; vzvod: der Sicherungshebel, Feststellhebel; snov: der Schutzstoff
varovalo proti iztirjenju der Entgleisungsschutz
varovalo vrvi die Seilsicherung

várstvo protection ženski spol , sauvegarde ženski spol , garde ženski spol , défense ženski spol , préservation ženski spol ; tutelle ženski spol , curatelle ženski spol

v varstvu noči à la faveur de la nuit
gozdno varstvo protection des forêts
mladinsko varstvo protection de l'enfance et de l'adolescence en danger
varstvo narave protection de la nature (ali des sites, du paysage)
otroško varstvo protection de l'enfance
pravno varstvo protection juridique (ali des lois)
varstvo ptic protection des oiseaux
socialno varstvo protection (ali aide ženski spol, assistance ženski spol) sociale
društvo za varstvo živali société ženski spol protectrice des animaux
spomeniško varstvo protection (ali préservation) des monuments
varstvo proti zanašanju (avto) antidérapant moški spol
iskati varstvo chercher un abri, se mettre à couvert, se réfugier chez quelqu'un (ali auprès de quelqu'un)
vzeti koga v svoje varstvo prendre quelqu'un sous sa protection (ali sous sa sauvegarde, sous sa tutelle), protéger quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un

večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

2. (družaben dogodek) ▸ est, estély

večér (od 17. do 22. ure) evening, (od 22. ure) night

dober večér! good evening!
večér pred praznikom eve
božični večér Christmas Eve
novoletni večér New Year's Eve
preživeti večér v zabavi (= krokati) to make a night of it
proti večéru towards evening
danes večér this evening, tonight
delati od jutra do večéra to work from morning till night (arhaično from morn till eve)
večér se dela it is growing dark, night is approaching
lepega jesenskega večéra one fine autumn evening

večér soir moški spol , soirée ženski spol

proti večeru vers (ali sur) le soir
vsak večer tous les soirs
danes zvečer (drevi) ce soir
jutri večer demain soir
včeraj večer hier soir
dober večer! bonsoir!
v torek večer mardi soir
družabni večer soirée, réunion mondaine
glasbeni (literarni, plesni) večer soirée musicale (littéraire, dansante)
poletni večer soir (ali soirée) d'été
prejšnji večer, večer pred čim veille ženski spol
sveti večer la veille de Noël
zimski večer soir (ali soirée) d'hiver
ne hvali dneva pred večerom il ne faut pas chanter victoire avant le combat, il ne faut pas vendre la peau de l'ours avant de l'avoir tué

večér (pozno popoldne) tarde f , (po znočitvi) noche f , poet ocaso m

proti večeru hacia la noche, al anochecer
vsak večer todas las noches
danes zvečer (drevi) hoy por la noche
jutri večer mañana por la noche
včeraj večer anoche
družabni večer reunión f, velada f
(literarni, glasbeni) večer velada f
sveti večer (rel) Nochebuena f
zimski večer noche f (ozir. tarde f) de invierno
plesni večer velada f de baile
poletni večer tarde f de verano
večer pred (bitko) la víspera (de la batalla)
na večer pred ... en vísperas de...
dober večer! ¡buenas noches!; ¡buenas tardes!
voščiti dober večer dar las buenas tardes (ozir. las buenas noches)

večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
večerni tisk stampa sera
večerni list giornale della sera
večerna šola scuola serale
večerna predstava spettacolo serale, serata
rel. večerna maša messa vespertina
večerna molitev (pri redovnikih) compieta
večerna prireditev soirée
proti večeru sull'imbrunire
obl. večerna obleka toilette; abito da sera
zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)

večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
ogromna večína a swingeing victory
večína naroda the mass of the nation
večína (od) nas the bulk of us, most of us
večína glasov majority of votes
večína ljudi the majority of people, most people
z dvema glasovoma večíne by a majority of two
z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
biti v veliki večíni to be in a substantial majority
večína je za predlog the ayes have it
ženske so bile v večíni the women were in the majority
dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
priključiti se večíni parlament to join the majority

venêričen (spolen) medicina venereal

venêrična bolezen venereal disease (krajšava: V.D.), sexually transmitted disease
venêričen bolnik patient suffering from venereal disease (ali V.D.), V.D. patient
zdravilo proti venêrični bolezni venereal remedy

verižna srajca stalna zveza
nekdaj (vojaško zaščitno oblačilo) ▸ láncing
Verižna srajca je dobro varovala proti udarcem s širokimi sabljami, ne bi pa zdržala vboda z nožem. ▸ A láncing jól védte a széles szablyák ütései elől, de a késszúrást nem fogta volna fel.
Sopomenke: verižni oklep

vesla|ti (-m) rudern (nazaj zurückrudern), z dvojnim veslom: paddeln; na vse pretege, na vso moč: sich in die Ruder legen, sich in die Riemenn legen
veslati proti toku ipd.: anrudern (gegen)

veslati glagol
1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evezRibič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.

vést² conscience

brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

véter viento m

vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente

véto veto, pl vetoes

suspenziven véto suspensory veto
pravica véta power of veto
vložiti, dati svoj véto to put one's veto on, to interpose one's veto; to veto (proti čemu something)
vložnik véta vetoer

véto veto moški spol

absolutni (suspenzivni) veto veto absolu (suspensif)
pravica veta droit moški spol de veto
vložiti svoj veto proti mettre (ali opposer) son veto à

véto veto m

supenzivni veto veto suspensivo
pravica veta derecho m de veto
vložiti, dati svoj veto oponer su veto
vložiti veto proti poner veto a

vežbanj|e [é] srednji spol (-a …) vojska die Ausbildung, Exerzierausbildung (v boju moža proti možu Nahkampfausbildung); (vaje) das Üben, die Übung