Franja

impraesentiārum (skrč.) = in praesentiā hārum, sc. rerum, pri sedanjem položaju (stvari), sedaj, za sedaj: Cat., Corn., N., T., Ap., Hier., Vulg. idr.; glede na asimilacijo prim. im-bārim.

imprōmptus (inprōmptus) 3 ki ni hitro pri roki, ne dovolj uren (čil): imprompto Arminio T. ker ni bil čil, linguā impromptus L. počasnega jezika.

I.N.A.I.L. kratica mIstituto Nazionale per l'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro Državni zavod za zavarovanje proti nesrečam pri delu

in-congruitās -ātis, f (incongruus) nepopolni predikat pri neprehodnem glagolu = gr. ἀσύμβαμα: Prisc.

incorporation [-sjɔ̃] féminin pri-, v-ključitev, priklopitev, spojitev; uvrstitev (rekrutov v polk)

incorporer [-re] verbe transitif pri-, v-ključiti v svoj sestav, priklopiti, inkorporirati, inte-grirati; uvrstiti (rekrute v polk)

incorporer de l'huile à (ali: avec) la cire zmešati olje z voskom
incorporer dans une commune inkorporirati v občino
s'incorporer pridružiti se, vključiti se
s'incorporer à un groupe vključiti se v skupino

indisponer* (glej poner) onesposobiti, onemogočiti; zbuditi odpor pri; razdvojiti, spreti; ozlovoljiti; bolnega napraviti

indisponerse bolehen (ne prav zdrav) postati; spreti se (con s); ujeziti se

in-dormiō -īre -īvī (-iī) (za)spati na (pri) čem: z dat.: congestis undique saccis indormis H., cubili H., alienis amplexibus Petr.; metaf. (za)spati pri čem, prespati kaj, s spanjem zamuditi (zamujati), nemaren biti: si indormierimus huic tempori Ci., excitent (hominem) tantae causae indormientem Ci., malis suis Cu. pri svoji nezgodi brezskrbno spati, longae desidiae Plin. iun. dolgo, leno spati, segnis animus indormiens sibi Sen. ph. sanjav, in isto homine colendo tam indormivisse diu Ci. zamuditi marsikatero lepo priložnost izkazati temu možu čast.

industria -ae, f (industrius) vztrajnost pri delu, delavnost, skrbnost, prizadevnost, podjetnost, marljivost, pridnost (naspr. segnities, ignavia): illae sunt virtutes imperatoriae: labor in negotiis, fortitudo in periculis, industria in agendo Ci., magna industria bellum comparavit N., ab industria plebem ad desidiam avocare Ci., iis salutare plebem industria videtur S. zadostna delavnost, ut aditus in illum ordinem civium industriae et virtuti pateret Ci. delavnim in vrlim državljanom, industriam in re ponere Ci. marljivo se lotiti česa, industria et labor T., i. quieta T. zmerna, operosa Amm.; pl.: Ci., Corn., Vitr., Arn., summis opibus atque industriis Pl.; pogosto sam abl.: Pl., Plin. ali abl. z de: Ter., S., Cu., Q., Amm. ali z ex: Cu., Q., Suet., Front., tudi ob industriam: Pl. nalašč, hote, namenoma, s premislekom: quod industriā perfecisti Ci., qui de industriā in odium inruere videntur Ci., ex industriā famam compresserunt L., sine industriā Ci. brez namena, nehote.

industrius 3 (industrium antiqui dicebant indostruum quasi qui, quicquid ageret, intro strueret et studeret domi P. F., torej od indu-struo = in-struo, pravzaprav „notri gradeč“, „doma ustvarjalen“) delaven, vztrajen pri delu, prizadeven, podjeten, marljiv, priden, gibčen, spreten: id nisi industrii consequi non possunt Ci., homines gnavi atque industrii Ci., hominibus novis, industriis ... honores mandare Ci., vir Suet., gens Iust., armis i. Iuv.; komp. industrior Pl., industriior Ca. ap. Prisc., Caius Gracchus ap. Prisc.; adv. industriē: Ca. fr., Iust., Q., Suet., Fl., Amm., ea, quae imperasset, diligenter industrieque administrarent C.

in-ēmorior -morī umirati pri (ob) čem, z dat. spectaculo H.

infield [ínfi:ld] samostalnik
obdelana zemlja okoli hiše, orna zemlja, redno obdelana zemlja
šport del igrišča pri golu (kriket, baseball), igralci v tem delu

infielder [ínfi:ldə] samostalnik
šport igralec v delu igrišča pri golu

īnforō² -āre (in, forum) pred sodišče (po)klicati, tožiti pred sodiščem, zatožiti pri sodniku (v žalilni besedni igri z incomitiare z namigom na in-foro1 -are): me Pl. (Curc. 401).

infortunistica f preventiva nezgod pri delu

infraganti, in fraganti latinsko pri samem dejanju (zalotiti)

in-gemō -ere

1. intr. stokati, vzdihovati pri (ob) čem ali nad čim: incipiat mihi taurus aratro ingemere V. ječati, ingemens laboribus (dat.) H., ingemere agris T. stokaje se truditi na polju, consuetis fatis Val. Fl., bidenti Lucr., omne dei rapidis nemus ingemuit alis (abl.) Val. Fl.

2. trans. obžalovati, pomilovati kaj: caesos patres Sen. tr.

innerlich notranji; Mensch: čuteč; Adverb lachen: sam pri sebi

ìnoča ž, ìnočica ž
1. druga žena pri muslimanih; muslimani su držali po dvije, tri žene, koje se medusobno zvahu -e
2. priležnica

in petto [inpɛt(t)o] adverbe pri sebi, v srcu, natihoma, tiho