Franja

risentire

A) v. tr. (pres. risēnto)

1. ponovno slišati; ponovno zvedeti

2. globoko občutiti

3. čutiti (posledice):
risentire gli effetti della congiuntura čutiti posledice konjunkture

B) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. mi risēnto)

1. knjižno zbuditi, zbujati se; zavedeti se

2. postati užaljen, užaliti se; zameriti; ujeziti se:
risentirsi con qcn. na koga se ujeziti
risentirsi per qcs. zameriti zaradi česa

C) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. ci risentiamo) ponovno se slišati:
a risentirci! nasvidenje! (po telefonu)

Romanize [róumənaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
romanizirati, porimljaniti, poromaniti, napraviti rimsko, dati rimske lastnosti, napraviti rimskokatoliško; postati rimski, živeti po rimskem načinu, postati rimokatolik

romanize (Greek words) pisati ali tiskati z antikvami (grške besede)

rope² [róup] prehodni glagol & neprehodni glagol
pritrditi (povezati, zvezati) z vrvjo, navezati (se) v navezo; nanizati na vrv(ico)
figurativno pritegniti, premamiti koga (into v)
šport zadrževati konja, namenoma počasi jahati ali teči; ne razviti vseh svojih moči (o tekaču); postati židek (pivo, vino)

rosir [rozir] verbe intransitif zardeti; postati rožnato rdeč; verbe transitif napraviti rožnato rdeče

rosir de satisfaction zardeti od zadovoijstva

rotundō -āre -āvī -ātum (rotundus) narediti (delati) kaj okroglo, zaokrožiti (zaokroževati), (za)óbliti, izobliti, zobliti: Vell., Mel. idr., ad volubilitatem rotundare Ci., tignum ad circinum rotundare Vitr., vasculum in modum papillae rotundare Ap.; se rotundare ali med. rotundari posta(ja)ti okrogel, (za)obliti se, zaokrožiti (zaokrožati, zaokroževati) se: herbae in caulem rotundantur Plin.; od tod adj. pt. pf. rotundātus 3 zaokrožen, (kolutasto) okrogel, obel: orbis solis Vell.; pren. zaokrožen, izdelan, dodelan, izbrušen, dovršen:

2. metaf. zaokrožiti (zaokrožati, zaokroževati) denarno vsoto: mille talenta rotundentur H.

rougeoyer [ružwaje] verbe intransitif rdeti, posta(ja)ti rdeč, prehajati v rdečo barvo

roughen [rʌ́fən] prehodni glagol & neprehodni glagol
napraviti hrapavo, grobó
figurativno vznemiriti, razdražiti; (o morju) razburkati (se); postati (bolj) grob, posuroveti

rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
je rougis de lui sram me je zanj
je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici

round⁵ [ráund] prehodni glagol & neprehodni glagol
zaokrožiti (se), zaobliti (se); postati okrogel (poln, debel); obkrožiti, obkoliti; obpluti; obiti (oviro), obhoditi, iti (na)okrog, okoli; zaviti okoli (vogala); zvoziti (ovinek); obrniti (obraz) (towards proti)
obrniti se, ozreti se

to round one's eyes debelo gledati
to round on one's heels zavrteti se na petah

roussir [rusir] verbe transitif ruso pobarvati; o-, prismoditi, ožgati; verbe intransitif postati rus (lasje); prismoditi se, ožgati se

roussir la farine prežgati, zarumeniti moko
roussir du linge en repassant osmoditi perilo pri likanju
les bois roussissent en octobre gozdovi dobe ruso barvo v oktobru

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

rubēscō -ere -buī (incoh. k rubēre) (po)rdečiti se, (po)rdečeti, (po)rdeti, (p)ordeti, zardečeti, (za)rdeti (zardevati), posta(ja)ti rdeč: Cl. idr., Aurora rubescebat V., mare rubescebat radiis V., saxa rubuerunt sanguine vatis O., rosa rubescens Plin., malae ad gratiam rubescentes Hier.; occ. od sramu zarde(va)ti: Pompeius numquam non coram pluribus rubuit Sen. ph.

ruddy [rʌ́di]

1. pridevnik (ruddily prislov)
rdeč, rdečkast, rožnat (od zdravja) zdrav, rdečeličen
britanska angleščina, sleng presnet, preklet

a ruddy fool prekleti norec

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
pordečiti; pordečeti, postati rdeč

rūfēscō -ere (rufus) posta(ja)ti rdeč ali rdečkast, (za)rdeti, (po)rdečeti, rdečiti se: sole rufescere Plin., merula ex nigra rufescit Plin., vetustate rufescere Plin., senectā rufescere Plin., rufescit addito semipede Plin., rufescit deinde simulque durescit e tralucido Plin., vina in vetustate rufescentia Plin., donec rufescat Plin.

rumple [rʌmpl]

1. samostalnik
(redko) guba

2. prehodni glagol
zmečkati, pomečkati; skuštrati (lase), razmršiti
neprehodni glagol
(redko) postati naguban

russescō -ere (russus) rdečeti, rdeti, rdečiti se, posta(ja)ti rdeč: russescunt frundes Enn. fr. ap. Char.

rust [rʌst]

1. samostalnik
rja (tudi figurativno)
figurativno slab vpliv; rjavenje
figurativno nedelavnost, lenobnost, lenoba
botanika snet, rja (na žitu)

to gather rust (za)rjaveti

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
(za)rjaveti, zakrneti
figurativno plesneti, propadati, postati neuporaben zaradi nerabe; zakržljati
botanika postati snetiv, snetljiv; povzročiti rjo ali rjavenje; pobarvati z rjasto barvo
figurativno oslabiti

better wear out than rust out bolje je ostati do zadnjega aktiven (delaven, dejaven) kot pa počasi slabeti ("rjaveti")

rutilēscō -ere (rutilus) posta(ja)ti rdečkast: certe liquescente ea rutilescunt (sc. lepores) annis omnibus Plin., sacra fulgura cur rutilescant M.

sadden [sædn] prehodni glagol
(u)žalostiti, razžalostiti
figurativno vznevoljiti; poslabšati, potemniti, očrniti
neprehodni glagol
(u)žalostiti se, postati žalosten (at ob, zaradi)

sallow² [sǽlou]

1. samostalnik
bledikasta, nezdravo rumena barva človeške kože (polti)

2. pridevnik
bledikast, rumenkast, nezdravo rumene barve (o človeški koži); brezbarven, pepelnat, bledikav

a sallow complexion rumenkasto bleda polt

3. prehodni glagol
napraviti (kaj) rumenkasto bledikavo, porumeniti
neprehodni glagol
porumeneti, postati bledikast