Franja

stekleníčka (-e) f dem. od steklenica bottiglietta, ampolla, flacone:
steklenička s črnilom bottiglietta dell'inchiostro, bottiglietta d'inchiostro
stekleničke za olje, kis ampolle dell'olio, dell'aceto
rel. stekleničke za vino in vodo ampolle del vino e dell'acqua
stekleničke za zdravila, parfum flaconi da medicinali, da profumo
steklenička za dojenčka, s cucljem biberon, poppatoio
steklenička s parfumom profumiera; flacone di profumo
arheol. steklenička za mazila lacrimatoio

stiskálnica (tehnika) presse ženski spol , pressoir moški spol

ročna (hidravlična) stiskalnica presse à main (hydraulique)
stiskalnica na vijak presse (ali pressoir) à vis
stiskalnica za jabolka (olive, olje, sadje, vino) pressoir à pommes (à olives, à huile, à fruits, à vin)
stiskalnica za opeko presse à briques
mokra stiskalnica presse humide

stiskálnica (-e) f pressa, frantoio, torchio:
teh. hidravlična stiskalnica pressa idraulica
agr. stiskalnica za olje frantoio d'olive, strettoio, verrocchio
stiskalnica za grozdje torchio per uva, pigiatrice
stiskalnica za krmo schiacciaforaggi
stiskalnica za krompir passapatate, schiacciapatate
stiskalnica za slamo passapaglia
teh. stiskalnica za hladno preoblikovanje pločevine imbutitrice
stiskalnica za staro železo pacchettatrice per rottami

stiska|ti¹ (-m) stisniti

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen; pest (die Hand/Faust) ballen; krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stiskati grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen

4. v kaj: (tlačiti) einzwängen

5. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stiskati grozdje za vino: keltern
stiskati olje Öl ziehen
|
figurativno stiskati srce komu (jemandem) das Herz schwer machen

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stisn|iti (-em) stiskati

1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen
pest (die Hand/Faust) ballen
krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen
stisniti oči die Augen zudrücken
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln, die Hand drücken
figurativno stisniti srce komu (jemandem) das Herz schwer machen
stisniti ustnice den Mund zusammenpressen
stisniti zobe die Zähne zusammenbeißen
stisniti skupaj [aufeinanderdrücken] aufeinander drücken, [aufeinanderpressen] aufeinander pressen
stisniti v kepo ballen, zusammenballen
stisniti koga v kot figurativno (jemanden) in die Enge treiben

2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
stisniti grlo/vrat die Kehle zuschnüren

3. (poriniti skupaj) zusammenschieben, [gegeneinanderpressen] gegeneinander pressen, zusammenpressen, ljudi: zusammendrängen

4. roko, nogo - padajoča skala, drevo: quetschen, vrata prst einquetschen, einklemmen

5. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen, (etwas) entsaften

6. v kaj: (tlačiti) einzwängen

7. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
stisniti grozdje za vino: keltern
stisniti olje Öl ziehen
|
figurativno stisniti jo (pobegniti) kneifen, auskneifen

stojálce (-a) n
stojalce za rože portafiori
stojalce za olje in kis ampolliera
stojalce za pipe portapipe

strap¹ [stræp] samostalnik
(usnjen) jermen, pas, pašček; jermen za brušenje britve; usnjen ročaj ali zanka za držanje (v avtobusu itd.); naramnica (pri obleki)
tehnično prenosnik; trakasto (ploščato) železo
navtika vrv (veriga) za zavarovanje
botanika jeziček (pri listu)

the strap, strap oil tepež, pretepanje z jermenom (kazen), "leskovo olje"
boot strap stremen pri škornju

strigilis -is, acc. -em (-im: Luc. ap. Char.), abl. -ī, gen. pl. -ium, f (stringere)

1. strgalo, čohalo, strgáč, strgúlja, strúg, strugáča, strúglja, ščrbálo, s katerim so si pri kopanju s kože strgali mazilno olje: Pl., Varr. ap. Non., Ci., H., Sen. ph., Pers., Col., Plin., Iuv., Mart.

2. ušesno brizgalce: Cels.

3. košček suhega (čistega, samorodnega) zlata (pri Hispancih): Plin.

4. užlebljenost, žlebljenost, žlebatost, žlebovitost, žlebičje, žlebovje, žlebež na stebrih: et circa striglium cava et angulos striarum linea corpora tangat (gl. opombo) Vitr., quod striarum et striglium circuitus maiorem efficit lineae longitudinem (gl. opombo) Vitr.

Opomba: Sinkop. gen. pl. striglium: Vitr.; sinkop. dat. pl. striglibus: Iuv.

strôjen¹ machine(-)

strôjna delavnica machine shop
strôjni inženir mechanical engineer
strôjni ključavničar engine (ali machine) fitter
strôjno olje machine (ali engine) oil
strôjna puška machine gun
postreliti s strôjno puško to machine-gun
strôjno izdelan machinemade
strôjno izdelati tehnika to machine
strôjna preja machine twist
strôjno prevajanje machine translation
strôjno izdelan machine-made
strôjna šivilja (sewing) machinist

strôjen mécanique, des machines

strojni defekt avarie ženski spol de machine
strojna industrija industrie ženski spol mécanique (ali des machines)
strojni inženir ingénieur mécanicien moški spol
strojno olje huile ženski spol à machine
strojna oprema (hardware) matériel moški spol
strojni park parc moški spol de machines
strojna puška mitrailleuse ženski spol
strojni stavec (tiskarstvo) opérateur moški spol (linotypiste), linotypiste moški spol, familiarno lino moški spol
strojni stavek (tiskarstvo) composition ženski spol mécanique
strojna tovarna atelier moški spol de constructions mécaniques

strôjen mecánico

strojno narejen hecho a máquina
strojni defekt avería f (de la máquina)
strojna industrija industria f de la maquinaria
strojni inženir ingeniero m mecánico
strojna mast grasa f para máquinas
strojna puška fusil m ametrallador
strojni pogon accionamiento m mecánico; impulsión f mecánica
strojni stavec (tisk) compositor m a máquina, linotipista m
strojni stavek (tisk) composición f mecánica
strojni park parque m de maquinaria
strojno olje aceite m lubri(fi)cante
strojne pritikline accesorio m de máquina
strojna storilnost rendimiento m (ali potencia f ali capacidad f) de una máquina
strojno vezenje bordado m a máquina
strojna tovarna fábrica f de maquinaria

sūcus (slabše succus) -ī, m (sūgere)

1. sok: Pl., Plin., Ap. idr., stirpes e terra sucum trahunt Ci., sucus is, quo alimur Ci., sucum sentimus in ore Lucr., novas veniat qua sucus in herbas V., pomaque degenerant sucos oblita priores V., Media fert tristis sucos V. sadje s trpkim sokom, pax sucos condidit uvae Tib., corpus suci plenum Ter., Hier. bujno, bohotno.

2. meton. okus: Picenis cedunt pomis Tiburtia suco H., (sc. ova) suci melioris H., cenamus avīs, conchylia, piscīs, longe dissimilem noto celantia sucum H., piscis suco ingratus O.

3. pren. sok = jedrina, jêdrost, (mladostna) moč, čvrstost, krepkost: amisimus omnem sucum ac sanguinem civitatis Ci. ep. jedrost in moč, nudae artes omnem sucum ingenii bibunt Q., teneraeque sucus defluat praedae H.; poseb. (o govorniku in govoru) moč, sila, duh, čilost, veselost, svežina, živahnost: omnes etiam tum retinebant illum Pericli sucum Ci., sucus et sanguis incorruptus ad hanc aetatem oratorum fuit Ci., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est, habeat tamen sucum aliquem oportet Ci., alere orationem quodam uberi iucundoque suco Q.

4. metaf. vsaka gosta tekočina: spargitque salubris ambrosiae sucos V., ducere nectaris sucos H., hic nigrae sucus lolliginis (pravzaprav hic niger sucus lolliginis, ker riba sama ni črna) H. pravo črnilo, garum de sucis piscis Hiberi H. omaka, pripravljena iz mariniranega drobovja skuše, sucus pecori et lac subducitur agnis V., suco pinguis olivi splendescunt O. od mazila iz mastnega olja.

5. sok, snov, substanca: rosae Plin. rožno olje, rožno mazilo, vini Plin. vino, lactis Plin. mleko; occ. zdravilna tekočina, zdravilni sok(ec), zdravilo, lek: sucus amarus, sucus veneni O., illa Machaonios superant medicamina sucos O., i, bibe … purgantes pectora sucos O., tunc succos herbasque dedi Tib.

Opomba: Poklas. se beseda sklanja deloma tudi po 4. konjugaciji: gen. sg. sūcūs: Ap., Isid.; abl. sg. sūcū: Col.; gen. pl. sūcuum: Ap.

suōcera f

1. tašča

2. pren. pog. zapovedovalna ženska; tečnica
suocera e nuora pren. toskansko podstavek za kis in olje
PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli

surnager [sürnaže] verbe intransitif plavati (na površju); figuré obstati, obdržati se

versée dans l'eau, l'huile surnage v vodo izlito olje plava na vodi

suròv raw, crude; figurativno rough, rude; (grób) coarse, uncouth; (brutalen) brutal; (neobdelan ipd.) unwrought, in the raw (ali natural) state, unfinished, unpolished, crude, rough; figurativno ill-mannered, uncivil, gross, bearish, ill-bred, boorish, churlish, barbarous

v suròvem stanju in a rough state
suròv diamant rough diamond
suròv bombaž raw cotton
suròv proizvod raw product
suròv kavčuk crude (ali raw) rubber
suròvo maslo (fresh ali freshly made) butter
suròva (nestrojena) koža rawhide
suròva sila brute force
suròvo olje crude (ali rock) oil, crude petroleum, naphtha
suròvo ravnanje raw deal
suròvo jajce raw egg
suròvo meso raw meat
suròva šala horseplay
suròve šege uncouth (ali rude, coarse) manners pl
suròva volna raw wool
suròvo železo pig iron
suròvo igrati šport to play rough
suròva hrana uncooked vegetarian food
suròva svila raw silk
suròvo stanje raw state

sūsinātus 3 (sūsinus) iz lilij narejen (pripravljen), lilijev, lilijin, límbarjev: oleum Marc. lilijevo (limbarjevo) olje.

svêt svéta svéto, dol. svêtī -ā -ō
1. svet, sveti: naša -a zemlja naša sveta zemlja; -a dužnost; -a večera zadnja večerja; -i rat sveta vojna; -o pismo; -o ulje blagoslovljeno olje, sveto poslednje olje; -a pričest sveto obhajilo; -a voda blagoslovljena voda; -i grob božji grob; -a trpeza obhajilna miza; -a zemlja sveta dežela; Sveta liga; njemu ništa nije -o; proglasiti koga -im razglasiti koga za svetega; Sveta tri kralja; Svi sveti, sveti Petar (svetnik); Sveti Petar (kraj)
2. sveti -oga svetnik, sveta -e svetnica: i sveti su griješili tudi svetniki so grešili

svét -a, -o holy; sacred; (svetnik) saint

svét, -a, -oa aliansa zgodovina Holy Alliance
svét, -a, -oo pismo (biblija) the Bible, the Scriptures pl, the Book, the Good Book, Holy Writ
svét, -a, -oa dežela the Holy Land
svét, -a, -oi oče (papež) the Holy Father
svét, -a, -oo olje religija chrism, holy oil
svét, -a, -oa trojica religija the Holy Trinity
Vsi Sveti religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmas
svét, -a, -oi večer religija Christmas Eve
sv. Vida ples (vidovica) medicina Saint Vitus's dance
najsvetejše religija figurativno holy of holies
proglašen za svét, -a, -oega religija canonized
moja svét, -a, -oa dolžnost je, da to storim it's my sacred (ali my bounden) duty to do it

svét (-a -o)

A) adj.

1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo

5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo