Franja

Zadetki iskanja

  • víti (vijem) torcer; retorcer ; (vence) hacer; tejer

    viti roke torcer las manos
    viti se torcerse, retorcerse; (potok, pot) serpentear; (rastlina) trepar, enroscarse
    viti se okoli ceñir; cercar; rodear
    viti se skozi deslizarse por entre, deslizarse a través de
    viti se (zastava) ondear
  • vitica samostalnik
    1. pogosto v množini (del rastline) ▸ inda, kacs, kocsány
    oprijemalne vitice ▸ kapaszkodó kacsok
    trtne vitice ▸ szőlőindák, szőlőkacsok
    vinske vitice ▸ szőlőindák, szőlőkacsok
    rastlinske vitice ▸ növényinda
    oprijemati se z viticami ▸ indákkal kapaszkodik
    dolge vitice ▸ hosszú indák
    Fižol se s steblom ovija okoli opore, grah pa se opore oprime z viticami. ▸ A bab szárával felkúszik a támasztékra, míg a zöldborsó kacsokkal kapaszkodik.
    Ribez operemo, osušimo in s pomočjo vilic z vitic potrgamo jagode. ▸ A ribizlit megmossuk, megszárítjuk, és villa segítségével eltávolítjuk a szemeket a fürtről.
    Povezane iztočnice: stebelna vitica, listna vitica

    2. pogosto v množini (o vzorcu) ▸ inda
    izrezljane vitice ▸ kifaragott indák
    Na dvorišču, tlakovanem s podolgovatimi kamnitimi ploščami je stala ljubka fontana iz umetnega kamna, z izrezljanimi viticami. ▸ A hosszúkás kőlapokkal burkolt udvaron kecses, műkőből készült szökőkút állt, faragott indákkal.
    okrašen z viticami ▸ indákkal díszített
    Tudi kopalniški elementi so lahko okrašeni z viticami. ▸ A fürdőelemeket is díszíthetik indák.
    Čez blede ostanke izvirne antične ornamentike so pozneje z oljem doslikali vitice in rastlinje. ▸ Az eredeti antik díszítés halvány maradványai fölé később olajjal festettek indákat és növényeket.
    Zlate inicialke, cvetlične vitice, miniature in drugi okraski so lepoto dragocenih kodeksov še povečevali. ▸ Az arany iniciálék, a virágindák, a miniatűrök és a többi díszítőelem csak tovább fokozták az érdékes kódexek szépségét.
  • vkljúčno adv.

    1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
    prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio

    2. incluso, compreso:
    cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
    organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi
  • vleč|i1 [é] (-em) povleči/potegniti

    1. predmet po tleh, potezo, črto, krog, pištolo, za lase: ziehen (dol niederziehen, herunterziehen, hinunterziehen, gor emporziehen, hinaufziehen, heraufziehen, narazen aufziehen, [auseinanderziehen] auseinander ziehen, s seboj mitziehen, v ziehen in, ven hinausziehen), kaj težkega za seboj: schleifen, schleppen (naprej weiterschleppen, nazaj zurückschleppen); z veliko težavo z rokami: zerren (dol heunterzerren, okoli herumzerren, ven herauszerren)
    tehnika globoko vleči tiefziehen
    tehnika votlo vleči hohlziehen
    tehnika volno: strecken
    vleči besede pri govorjenju: gedehnt sprechen
    vleči črve iz nosu komu figurativno (jemandem) ein Loch in den Leib fragen, Würmer aus der Nase ziehen
    vleči dreto (schnarchen), am eigenen Ast sägen
    vleči noge za seboj hatschen, sich (irgendwohin) schleppen
    vleči pipo/cigareto an einer Pfeife/ Zigarette ziehen
    vleči iz koga informacije: (jemanden) aushorchen, (jemanden) auspressen (wie eine Zitrone)
    vleči na barvo einen Farbstich haben
    (na rdeče einen Rotstich haben, na modro einen Blaustich haben)
    vleči na ušesa lange Ohren haben
    vleči pred sodišče vor den Richter bringen
    vleči za lase an den Haaren ziehen
    vleči za nos koga (jemanden) verkohlen, nasführen, foppen
    vleči za seboj nachziehen, hinter sich herziehen, nachschleifen, mitschleifen, trmastega otroka: mitzerren, (imeti kot spremstvo) im Schlepptau haben
    vleči za vse niti da bi kaj dosegel: Beziehungen spielen lassen

    2. (težko nositi) sich abschleppen mit

    3. pomorstvo schleppen, bugsieren
  • Vodnar samostalnik
    1. astronomija (ozvezdje) ▸ Vízöntő
    ozvezdje Vodnarja ▸ Vízöntő csillagképe
    ozvezdje Vodnar ▸ Vízöntő csillagkép
    Uran je v ozvezdju Vodnarja viden zvečer; sprva zahaja okoli pol devetih, konec meseca pa že kmalu po sedmi uri. ▸ Az Uránusz este látható a Vízöntő csillagképében; eleinte fél kilenc körül megy le, a hónap vége felé pedig már nem sokkal hét óra után.
    Ozvezdje Vodnar - Aquarius je zvečer pri nas vidno od septembra do decembra. ▸ A Vízöntő–Aquarius csillagkép nálunk szeptembertől decemberig látható esténként.

    2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ Vízöntő
    Luna v Vodnarju ▸ Hold a Vízöntőben
    Sonce v Vodnarju ▸ Nap a Vízöntőben
    planeti v Vodnarju ▸ bolygók a Vízöntőben
    v znamenju Vodnarja ▸ Vízöntő jegyében
    Ljudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
    Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.
  • vogál vógel corner

    na vogál, vógelu at the corner
    okoli vogál, vógela round the corner
    hiša na vogál, vógelu the house at the corner, the corner house
    zaviti okoli (uličnega) vogál, vógela to turn the street corner
  • vogál, vógel coin moški spol , angle moški spol

    ulični vogal coin de rue, tournant moški spol
    zaviti okoli vogala tourner au coin (de la rue)
  • vogál, vógel (ulični) esquina f ; ángulo m

    okoli vogala a la vuelta de la esquina
    zaviti okoli vogala doblar la esquina
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • volūbilitās -ātis, f (volūbilis)

    1. vrtljivost, gibljivost, premičnost, pomičnost, krožilnost, mobilnost okoli središča, starejše kretnost: mundi Ci., O., Ap., volubilitatem non dedit Ci., ipsa volubilitas libratum sustinet orbem O., volubilitas ventorum Serv.

    2. okroglost: fracta volubilitas capitis latissima O. (Metam. 12, 434).

    3. metaf.
    a) spremenljivost, spreminjanje, nestalnost, nestanovitnost, negotovost, opotečnost: fortunae Ci., Plin.
    b) gibčnost, jadrnost, urnost, hitrost, naglost, okretnost, spretnost, starejše spešnost: Q., Plin. iun. idr., linguae Ci. okreten, zgovoren jezik, verborum Ci. spretnost pri govorjenju, spretno govorjenje, ingens verborum volubilitas Petr. silna jezičnost, exaggerata verborum volubilitas Petr. izobilna zgovornost, inanis sententiis verborum volubilitas Augustus ap. Suet. prazno (puhlo) besedičenje.
  • vozíti vózim nedov., везти́ -зу́ недок., вози́ти вожу́ недок.
    • vozíti okóli об’їжджа́ти
  • vrat1 moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija der Hals (krivi Schiefhals, labodji Schwanenhals, maternični Gebärmutterhals, stegnenični Schenkelhals)
    bikovski vrat der Stiernacken
    svinjski vrat kos mesa: der Schweinkamm
    obseg vratu die Halsweite
    za dolžino vratu um Halslänge
    zlom stegneničnega vratu medicina der Schenkelhalsbruch
    prerezati vrat komu (jemandem) die Kehle durchschneiden
    sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
    stegovati vrat sich den Hals verrenken
    zaviti vrat komu (jemandem) den Hals umdrehen, den Kragen umdrehen
    zlomiti si vrat medicina sich den Hals brechen, sich das Genick brechen

    do vratu bis an den Hals/bis zum Hals
    biti zadolžen do vratu tief in der Kreide sitzen
    voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals (tudi figurativno)

    na vrat auf den Hals
    na vrat na nos figurativno Hals über Kopf
    nastaviti nož na vrat komu (jemandem) das Messer an die Kehle setzen
    nastaviti pištolo na vrat die Pistole auf die Brust setzen
    spraviti na vrat (jemandem etwas) aufhalsen
    ne spravljati na vrat komu kaj (jemandem etwas) vom Halse halten

    na vratu am Hals
    jamica na vratu anatomija die Drosselgrube
    imeti na vratu auf dem Halse haben

    od vratu vom Hals
    odmaknjen od vratu ovratnik ipd.: halsfern

    okoli vratu am Hals, um den Hals, in der Halspartie
    objeti okoli vratu koga (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
    pasti okoli vratu komu (jemandem) um den Hals fallen, (jemanden) umhalsen

    s tenkim/z dolgim vratom dünnhalsig/langhalsig

    za vrat für den Hals
    bonbon za vrat der Halsbonbon
    obkladek za vrat der Halswickel
    ščitnik za vrat der Halsschutz
    prijeti/zagrabiti za vrat (jemandem) an die Gurgel fahren, (jemanden) an der Gurgel packen, am Kragen nehmen/packen

    čepeti za vratom komu (jemandem) auf der Pelle liegen/sitzen
  • vrát neck; (grlo) throat

    trd vrát stiff neck
    labodji vrát swan's neck
    na vrát na nos helter-skelter, head over heels, headlong; precipitately
    do vrátu v težavah up to the eyes (ali ears) in difficulties
    do vrátu v delu up to the elbows in work
    biti do vrátu v vodi to be up to the ears in water
    biti do vrátu sit česa to be fed up to the back teeth with something
    vrát me boli I have a sore throat
    imeti koga na vrátu (figurativno) to have someone on one's back
    imeti veliko družino na vrátu to be encumbered with a large family
    držati koga za vrát to hold someone by the throat
    pasti komu okoli vrátu to fall on someone's neck, to embrace someone
    prerezati komu vrát to cut someone's throat
    razbiti vrát steklenice to break the neck of a bottle
    stegovati vrát to stretch (ali to crane) one's neck (za, po at, for)
    tičati do vrátú v dolgovih to be up to one's eyes (ali ears) in debt
    vreči se komu okoli vrátú to throw one's arms round someone's neck
    zaviti komu vrát to wring someone's neck, to tread on someone's neck
    zgrabiti koga za vrát to grab someone by the throat, to take someone by the neck
    zlomiti komu vrát to break someone's neck
    zlomiti si vrát to break one's neck
    zmagati za dolžino vrátú (pri konjskih dirkah) to win by a neck
  • vrát cuello m (tudi anat) , (zlasti pri živalih) pescuezo m ; (grlo) garganta f ; (tilnik) nuca f ; (steklenični tudi) gollete m

    trd vrat (med) tortícolis f
    na vrat na nos (fig) precipitadamente; atropelladamente, fam de golpe y porrazo
    vrat (grlo) me boli tengo dolor de garganta
    iztegovati vrat alargar el cuello
    prerezati komu vrat degollar (ali cortar el cuello) a alg
    privezati za vrat amarrar por el cuello
    zaviti komu vrat retorcer el cuello (ozir. el pescuezo) a alg
    vreči se, pasti komu okoli vratu abrazar a alg, echar a alg los brazos al cuello
    zlomiti komu vrat desnucar a alg, fam romper la crisma a alg
    zlomiti si vrat desnucarse, fam romperse la crisma
    tičati do vratu v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    tičati do vratu v delu estar agobiado de trabajo
    zgrabiti koga za vrat coger a alg por el cuello
    imeti kaj na vratu (fig) tener sobre las espaldas (ali sobre las costillas) a/c
  • vrel [éu] (-a, -o) [kochendheiß] kochend heiß, kochend heiß, [siedendheiß] siedend heiß, siedend
    vrela milnica die Seifenbrühe
    kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei
  • vrtênje rotation; turning (round); revolution

    (dnevno) vrtênje Zemlje rotation of the Earth
    vrtênje Zemlje okoli Sonca revolution of the Earth round the Sun
  • vrtéti tourner; tordre, tortiller

    vrteti se tourner
    vrteti se v krogu tournoyer, pirouetter
    vrteti se okoli svoje osi tourner sur son axe, pivoter
    v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai la tête qui tourne, j'ai le vertige, j'ai des éblouissements
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vrtéti girar ; (ploščo) (hacer) girar ; (ročico) dar vueltas a ; (film) rodar

    vrteti se girar; rodar
    vrteti se v krogu girar en torno
    vrteti se okrog dar vueltas alrededor de
    vrteti se okoli (osi) girar sobre; (okoli središča) girar alrededor de (ali en torno a)
    v glavi se mi vrti tengo vértigos
    rado se mi vrti v glavi padezco vértigos
  • vrtorépiti (živali) remuer la queue ; (osebe) se tortiller , familiarno tortiller des hanches , figurativno frétiller

    vrtorepiti okoli koga flagorner quelqu'un