Franja

Rhēni-gena -ae, m, f (Rhēnus in genere = gignere) ob Renu rôjen (rojêna), Obrénec, Obrénka, Porénec, Porénka: Mart.

Rhoetēum -ēī, n (Ῥοίτειον) Rojtéj, rt v Troadi ob Helespontu: Serv. z istoimenskim mestom: Mel., L. — Od tod

1. adj. Rhoetēus 3 rojtéjski: Rhoetea litora Mel., Plin., Rhoeteum profundum O. ali samo subst. Rhoetēum -ēī, n (sc. mare) Rojtéjsko mórje, mórje ob Rojtéju: O; pesn. metaf. = trojánski: ductor V. (o Eneju), Sil. (o Scipionu), fata Sil.

2. Rhoetēius 3 rojtéjski; pesn. metaf.
a) subst. Rhoetēia V. = Trojánka.
b) adj. = rímski: pubes, regna, lancea Sil.

rijèčanin m, mn. rijèčani (ijek.), réčanin m, mn. réčani (ek.) prebivalec ob reki; Rijèčanin m Rečan

rijèčānka ž (ijek.), réčānka ž (ek.) prebivalka ob reki; Rijèčānka ž Rečanka

rimettere^*

A) v. tr. (pres. rimetto)

1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine

3. vrniti, vračati

4. prepustiti, prepuščati

5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg

6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

7. zavihati, zavihovati

8. odložiti, odlagati

9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček

10. izbruhati

B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

3. prepustiti, prepuščati odločitev

4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)

rīpēnsis -e (rīpa) (o)brežen, ob bregu ležeč (se nahajajoč): Dacia Amm. ob bregu Donave ležeča, milites, militia Cod. Th. nastanjeni (nastanjena) ob bregu (Donave); prim. rīpārēnsis.

ripicolo agg. zool. obrežen, ob obrežju živeč

riverain [rívərein]

1. pridevnik
ležeč ob reki; obrežen

2. samostalnik
obrežni lastnik; rečni prebivalec

riverine [rívɔrain, -rin] pridevnik
rečni; ležeč ob reki, obrežen

riverine traffic rečni promet

riverside [rívəsaid]

1. samostalnik
rečni breg, rečno obrežje; zemljišče ob reki

2. pridevnik
obrežen, ležeč ob reki

a riverside villa vila na rečnem bregu

road-house [róudhaus] samostalnik
gostišče, hotel ob cesti

road-side [róudsaid]

1. samostalnik
cestni rob

2. pridevnik
obcesten, ležeč ob cesti

road-side plants obcestne rastline
road-side inn gostilna, krčma ob cesti

ròčiti -īm
I. določiti, določevati čas sestanka, klicati, poklicati koga na sestanek ob roku: ročiti koga; sastali se dakle gdje su ročili
II. ročiti se dogovoriti se, dogovarjati se o sestanku a ročio se je sa ženom da se nađu u Kuršumliji

rodeo [rɔdeo] masculin veselica ob zaznamovanju, žigosanju goveda (v nekaterih deželah v Ameriki) z raznimi igrami (obvladanja divjega konja ipd.)

run against prehodni glagol
zadeti ob, trčiti v, zaleteti se v

to run against a rock trčiti, zadeti v skalo (o ladji)

sàbahīle, sàbājle prisl. (t. sabahile, ar.) ob jutranji zarji

sabbatum -ī, n in sabbata -ōrum, n (hebr. beseda, gr. σάββατον ali σάββατα) sábat, sobóta, judovski dan počitka, tedenski praznik, ki so ga pozneje obhajali tudi Rimljani; v sg.: ECCL., VULG.; v pl. AUGUSTUS AP. SUET., PLIN., IUST., hodie tricesima sabbata H. (Sat. 1, 9, 69) morda prvi dan šotorskega praznika („podlopne obletnice“ = 5. dan oktobra), ki so ga Judje prav posebej obhajali, po drugih veliki molitveni ali spravni dan (= 10. dan meseca tišrija (oktobra)), imenovan veliki sabat. Nekateri slovaropisci (npr. Stowasser) navajajo citat hodie tricesima, sabbata mlaj in sabat, torej dvojni praznik; nekateri pa menijo, da si je H. ta praznik izmislil, da bi se porogal židovskemu praznoverju in hkrati tistim Rimljanom, ki so zlahka podlegali vplivom raznoraznih tujih verstev; metaf. praznik nasploh: PERS., SEN. PH., IUV., peregrina sabbata O. – Od tod

1. adj. sabbatārius 3
a) k sábatu (sobóti) sodeč, sábatski, sobóten, obsobóten: luxus SID.;
b) (o osebah) ob sábatu (sobóti) delaven, na sábat (sobóto) dejaven: non plane sabbatarius aut dominicarius, sed cotidianus est ille tentator AUG.; subst. sabbatāriī -ōrum, m (ali po drugih sabbatāriae -ārum, f) praznovalci (praznovalke) sábata (sobóte) = Judje (Judinje): MART.

2. subst. sabbatismus -ī, m (gr. σαββατισμός) obhajanje (praznovanje) sábata, sábatni (sobótni) praznik: AUG., HIER.

3. glag. sabbatizō -āre (gr. σαββατίζω) praznovati (obhajati) sábat (sobóto): HIER., TERT., VULG.

sacrificō (pri PL. v rokopisih tudi sacruficō) -āre -āvī -ātum (sacrificus)

I. intr. opraviti (opravljati) daritev, darovati, žrtvovati; abs.: nunc hinc intro ibo et sacrificabo PL., in sacrificando CI., sacrificare in Capitolio L., cotidie pro salute ... populi Romani L., apud aram N., apud deos T.; z dat. personae: summo Iovi PL., deo PL., diis VARR., deae O., Delphis Apollini pro me sacrificavi L., non lapidibus (dat.) humanā manu factis, sed deo vivo LACT.; z abl. rei (in dat. personae) darovati, žrtvovati kaj (komu): senatus ... quadraginta maioribus hostiis consules sacrificare iussit L., Iovi vivo argento PL.; v pass. brezos.: pure et caste a matronis sacrificatum L., secundum segetes huic deo sacrificatur VARR., quod emortuo carbone sacrificatur PLIN. –

II. redkeje trans. kaj kot žrtev darovati, žrtvovati kaj: ENN. idr., turis granum PL., poculum deis VARR., lustra Apollini, pecora L., in pelliculis sacrificatorum animalium PLIN. – Kot dep. sacrificor -ārī -ātus sum: VARR., GELL., AUG., IUL. VAL.; od tod subst. pt. pf. sacrificātī -ōrum, m žrtvovalci = kristjani, ki so ob preganjanju (iz strahu) žrtvovali bogovom: CYPR.

sadomasochisme [sadɔmazɔšism] masculin perverzno uživanje ob tujem ali ob lastnem trpljenju; sadomasohizem

sàla ž (t. sala, ar.) mujezinova žalna molitev z minareta ob smrti vernika: pred ikindiju tužno se razliježe sala sa munare