Franja

Volscius 3 Vólscij(ev) (Vólskij(ev)), ime rimskega rodu, npr. M. Volscius Fictor Mark Volscij (Volskij) Fiktor: L.

voluntārius 3 (voluntās)

I. prostovoljen, samoodseben, samohoten, radovoljen

1. act.
a) = prostovoljen, delujoč sam od sebe, neprisiljen, neprimoran kaj storiti, volontêrski: procurator Ci., senator Ci. ki je sam postal senator, nemo erat voluntarius laudator praeturae tuae Ci., eos … voluntarios optimis civibus periculum moliri Ci., civitates voluntarias recipit Iust. po njihovi lastni volji, voluntaria auxilia sociorum Ci. ep., quisque cum armis voluntarius adest L., miles voluntarius L. prostovoljec; kolekt.: voluntarius miles T., pogosteje pl. voluntarii milites L. ali milites voluntarii C. prostovoljci, radovoljci = subst. voluntariī -ōrum, m: C., L., exercitus voluntarius L. vojska prostovoljcev; adv. voluntāriē prostovoljno: Hyg., Vulg., Eccl., si enim deus voluntarie et non ex necessitate bonus est Hier.
b) = samorasel, starejše samorašč (naspr. satīvus): serpyllum Plin.

2. pass. = prostovoljen = prostovoljno (samoodsebno) storjen, ki se zgodi sam od sebe, do katerega pride samo od sebe: oratio Ci., mors Ci. ep. samomor, discessus Ci. ep., exsilium Sen. ph., deditio, servitus, accusationes T., voluntario exitu cadere T., quod totum voluntarium est Ci. kar je v celoti odvisno od naše volje, voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max., voluntaria lex Petr., iurisdictio Dig. —

II. zaznamujoč (izražajoč) voljo, zaznamujoč (izražajoč) hotenje: verba Prisc. (npr. volo, cupio, studeo).

voucher [váučə] samostalnik
porok, garant; priča; spričevalo, listina, dokument; pričevanje; jamstvo; dokaz; pobotnica, potrdilo, dokazilo; bon; vstopnica

voucher-copy duplikat dokazila
hotel voucher bon za hotel, ki je bil kupljen npr. v potovalni agenciji in ki dokazuje vnaprejšnje plačilo
luncheon voucher bon (blok) za kosilo po znižani ceni
to support by voucher dokumentarno dokazati

wad [wɔd]

1. samostalnik
čep, zamašek (of cotton, straw, wool iz bombaža, slame, volne)
šop, svitek; kepica papirja, zmečkan papir; čik (of chewing gum žvečilnega gumija)
vojska mašilo (vata itd.) (of cartridge naboja)
ameriško, sleng rola, zvitek (of banknotes bankovcev)
ameriško, sleng kup denarja, bogastvo; (krojaštvo) vatiranje

2. prehodni glagol
zviti v zvitek (rolo), stisniti, zmečkati (v kepo); zamašiti, zadelati, začepiti (an aperture odprtino)
podložiti z vato, vatirati (obleko); zaščititi (z bombažem, z vato, npr. zidove; tudi figurativno)
figurativno napolniti, napihniti

waiting [wéitiŋ]

1. samostalnik
čakanje, pričakovanje; vljudnostni obisk; (po)strežba, služba

gentleman-in-waiting komornik
lady-in-waiting dvorna dama, službena spremljevalka (npr. kraljice)
lord-in-waiting kraljevi komornik

2. pridevnik
strežen

waiting girl, waiting maid spletična, hišna
waiting man komorni strežaj, lakaj

walk² [wɔ:k]

1. neprehodni glagol
hoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti
zastarelo majati se, premikati se (sem in tja)
figurativno, zastarelo živeti (po nekih načelih)
zastarelo klatiti se okoli

to walk along (ali up) the street iti po ulici
to walk home vrniti se peš domov
to walk on air figurativno biti v devetih nebesih
to walk in one's sleep hoditi v spanju
to walk in peace figurativno mirno živeti
to walk in procession hoditi v procesiji
he walked into the pie figurativno planil je po pašteti
to walk in golden (ali silver) slippers figurativno plavati v denarju, živeti v bogastvu
to walk over (the course) z lahkoto dobiti dirko, figurativno z lahkoto zmagati
to walk round s.o. ameriško, pogovorno opehariti, oslepariti koga
to walk through one's part gledališče brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogo
to walk into s.o. pogovorno napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga

2. prehodni glagol
prehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)

to walk one's beat vojska biti na straži
to walk the boards biti gledališki igralec
to walk the chalk (ali chalk mark, chalk line) figurativno dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredo
to walk one's chalks sleng pobrati jo, po francosko se posloviti
to walk the floor hoditi po sobi sem in tja
to walk a horse voditi, prepeljavati konja
to walk the hospital prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)
to walk a puppy trenirati psička
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo, s pešačenjem
I'll walk you 5 miles tekmoval bom s teboj v hoji na 5 milj
to walk the plank kot gusarski ujetnik iti z zavezanimi očmi po deski z ladje v morje
they walked me into the room peljali so me v sobo
to walk the streets hoditi po ulicah; figurativno baviti se s prostitucijo
to walk the tracks iti po sledovih

weak [wi:k] pridevnik (weakly prislov)
slaboten, slab, šibek, neodporen; lomljiv, krhek; z lahkoto premagljiv; bolehen, nezdrav; neutrjen, neodločen, nestanoviten, nezanesljiv (značaj); neprepričljiv (dokaz, argument); brez moči, mlahav, medel; nemaren (stil); razredčen z vodo; nesposoben, nespreten
ekonomija slab, medel (tržišče)
slovnica šibek (glagol)

as weak as water čisto slab(oten)
a weak crew številčno šibka posadka
a weak eleven slabo moštvo (npr. nogometno)
weak hand figurativno slabe karte
weak moment trenutek slabosti
the weaker sex šibki spol (ženske)
weak point šibka točka, ranljivo mesto
weak resistance šibak odpor
weak vessel figurativno nezanesljiva oseba
to grow weak oslabeti
to have weak knees figurativno ne imeti hrbtenice, biti neodločen
weakest goes to the wall figurativno najšibkejši izgubi pri tekmovanju, podleže

whisky [wiski] masculin, pluriel whiskies, whisky, viski; kozarec viskija

whisky écossais škotski viski
un whisky soda kozarec viskija s sodavico
whisky pur, nature čisti, naraven viski (brez dodatka, npr, sodavice)

wine [wáin]

1. samostalnik
vino; vinu podobna pijača (iz raznega sadja in alkohola)
medicina raztopina kakega zdravila v vinu; vinsko rdeča barva
figurativno študentovski sestanek pri vinu po večerji
figurativno pijanost

Adam's wine šaljivo voda
new wine in old bottles figurativno mlado vino rado prekipi
spirit of wine špirit, alkohol
tears of strong wine kapljice, ki se naredijo na notranji strani kozarca, napolnjenega do polovice s kakim težkim vinom (npr. porto ipd.)
sweet (dry) wine sladko (trpko) vino
sparkling (ali gassy) wine peneče se vino
current wine ribezljevo vino
over the walnuts and the wine pri poobedku, po kosilu
good wine needs no bush figurativno dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame
to be in wine biti vinjen, pijan

2. prehodni glagol
oskrbeti, pogostiti z vinom
neprehodni glagol
piti vino

Y, y, grška črka, ki je v lat. pisavo prišla precej pozno za zapisovanje grških izposojenk; prvotno je bil namreč grški V (= ipsilon) nadomeščen z U, npr. Burrus = Πύρρος, Bruges = Φρύγες, fuga iz φυγή; mus iz μῦς. Pozneje nameščata Y tudi glasova i in o, npr. lacrima nam. lacruma iz λάκρυμα, mola iz μύλη, ancora iz ἄγκυρα. Dokazljivo je bil v Ciceronovem času Y že v splošni rabi.

Z, z, gr. črka Ζ, ζ (ζῆτα), ki jo najdemo le v tujkah; izgovarjala se je deloma kot ds (dz), deloma kot ostri s; od tod dvojno zapisovanje, npr. Zmyrna in Smyrna, zmaragdus in smaragdus, Z v S v imenu Saguntum iz Ζάκυντος. — Kratica ZZ = duo trientes Ci. ep.

zložênka gramatika compound word

zložênka iz dveh spojenih besed blend, portmanteau word (npr. smog = smoke + fog, brunch = breakfast + lunch)

ком... v zlož.

1.
коммунистический: npr.
компартия komunistična partija;

2.
командир; npr.
комбриг poveljnik brigade;

3.
командный; npr.
комсостав poveljniški zbor;

4.
комиссар; npr.
нарком ljudski komisar;

5.
комиссариат; npr.
наркомпрос ljudski komisariat za prosveto;

6.
комиссия, комитет; npr.
комбед odbor za reveže

мясо n meso;
вырвать с мясом odtrgati (npr. gumb) s koščkom blaga vred