Franja

caveō -ēre, cāvī, cautum (iz *coveō gledati; prim. gr. κοέω zapažam, gledam, ἀκούω slišim)

1. paziti se, čuvati se, varovati se koga ali česa, oprezen biti; abs.: nate, cave O., eum, qui palam est adversarius, facile cavendo vitare possis Ci., illum identidem monere, ut caveret Ci. da naj se pazi. Sklada se
a) z a(b): ut a me ipso caveret Ci. da se mene... varuje, c. ab insidiis S.; predklas. in poklas. s samim abl.: c. malo Pl., Petr., infortunio Pl., cave tibi Romā Val. Max.
b) z acc.: ut vallum caecum fossamque caveant C., illum ut me metueret, me caveret, monebant Ci., socium cavere quî possumus? Ci., c. ictum fulminis Lucr.; od tod pass.: cavenda est gloriae cupiditas Ci. varovati se je treba slavohlepnosti, cavendae et struendae insidiae L., cauto opus est Pl. iz previdnosti.
c) z inf.: caveret id petere, quod illi iure negaretur S., commisisse cavet, quod mox mutare laboret H., capro occursare caveto V.
č) s finalnim stavkom (trdilno): cavet, ut ea pecunia decemviri utantur Ci. skrbi za to, da..., caveamus, ut ea, quae pertinent ad dignitatem, moderata sint Ci.; večinoma nikalno: ut cavebis, ne me attingas Pl., cavete iudices, ne nova proscriptio instaurata esse videatur Ci. pazite, skrbite, da ne, quod ut ne accidat, cavendum est Ci. Pogosto se prepoved opisuje z imp. cave, caveto, cavete kot krepkejša nikalnica: nikar ne, za nobeno ceno ne: caveto, ne laxi sient Ca., verbum cave faxis Pl., cave credas Ci. nikar ne veruj, cave sis (= si vis) mentiaris Ci., cave te fratrum... misereat Ci. nikar ne imej usmiljenja, cave faxis H.; occ. voj. odbijati, prestreči (prestrezati): ictum Q.

2. (po)skrbeti za..., zavarovati, zaščititi, z dat. personae in rei: cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., his agris cavet, hos defendit Ci., existimasti satis cautum tibi ad defendendum fore Ci., alicui cautum velle Ci. želeti komu varnost, monent, ut ipsis ab invidia caveatur L. da naj jih obvarujejo sovraštva, cavere securitati Suet.

3. occ. jur.
a) sebe zavarovati, pridobiti varnost, zagotoviti si: cum ita caverent: si post kal. ian. in consilivm iretur Ci., agri, de quibus cautum est foedere Ci., ab sese caveat, quemadmodum velit Ci. naj si pridobi njegovo jamstvo.
b) koga drugega zavarovati, dati mu poroštvo (varnost), porok biti komu, varščino položiti: civitate obsidibus de pecunia cavent Ci. se zavežejo s talci glede denarja, praediis populo cautum est Ci., Tauromenitanis cautum est foedere, ne navem dare debeant Ci.
c) kot pravnik posredovati pri zagotovilih, zagotovilo oskrbeti, varnost zagotoviti (zagotavljati) komu: haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci. odvetniški posel v vseh pravnih in uradnih zadevah, iuris consultus ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus est Ci.

4. z zakonom, oporoko ali pogodbo zagotoviti (zagotavljati), odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): altera lex privatorum aedificiis, altera sepulcris cavet Ci. ima določbe..., testamento cavere, ut dies natalis agatur Ci., in quo foedere cum caveretur sociis (so se ustanovile določbe za zaveznike), nihil de Saguntinis cautum est L. se ni nič ukrenilo glede Sagunčanov.

Opomba: Imp. pr. pesn. tudi căvĕ: Pl., Ter., H., O., Cat., Pr.

caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
caza de montería lov na visoko divjad
aves de caza lovske ptice
caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
avión de caza lovsko letalo
perro de caza lovski pes
andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
dar caza a un empleo biti na lovu za službo
espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
estar de caza biti na lovu
ir (salir) de caza na lov iti
levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

certificat [sɛrtifika] masculin spričevalo, izkaz; potrdilo; spričevalo o izpitu, ta izpit

certificat d'aptitude, d'assiduité spričevalo o usposobljenosti, o marljivosti
certificat de baptême rojstni list
certificat de complaisance iz uslužnosti narejeno potrdilo, ki le malo ustreza resnici
certificat de bonne conduite, de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
certificat de décès mrliški list
certificat de démobilisation (militaire) odpustnica
certificat d'emploi izkaz o zaposlitvi
certificat d'études zaključno spričevalo osnovne šole
certificat de fin d'études (šola) odhodno spričevalo
certificat d'indigence ubožno spričevalo
certificat de livraison dobavnica
certificat de maladie bolniški izkaz
certificat de mariage poročni list
certificat de maturité zrelostno spričevalo
certificat médical zdravniško spričevalo ali potrdilo
certificat d'origine potrdilo o izvoru blaga
certificat de résidence potrdilo o bivališču
certificat de scolarité potrdilo o šolanju
certificat de vaccination potrdilo o cepljenju
délivrer, produire un certificat izstaviti, predložiti (pokazati) spričevalo (potrdilo, izkaz)
il me manque un certificat pour avoir ma licence manjka mi en izpit za »licenco« (diplomski izpit)

chaloir* [šalwar]

peu m'en chaut me malo zanima (briga)
(vieilli) il m'en chaut to me zanima, me briga, to mi je važno
il ne m'en chaut to me ne zanima, ne briga

chance [šɑ̃s] féminin srečen slučaj, sreča; pluriel šanse, upanje

par chance na srečo, k sreči
bonne chance! veliko sreče!
pas de chance! smola!
c'est une chance que ... (to je) sreča, da ...
chances de réussite upanje, šanse za uspeh
avoir de la chance imeti srečo
je n'ai pas de chance nimam sreče
avoir peu de chances imeti malo upanja, malo šans
c'est bien ma chance (ironično) samo jaz imam tako srečo
la chance est pour vous dobro kaže za vas
courir sa chance poskusiti srečo
il y a neuf chances sur dix je precéj gotovo
il y a une chance sur deux šanse so enake
la chance a tourné sreča se je obrnila
porter chance prinesti srečo
chance vaut mieux que bien jouer (proverbe) v igri je sreča več kot znanje

cheveu [šəvö] masculin las; razpoka (v porcelanu)

à un cheveu za las, za širino lasu
en cheveux brez klobuka (o ženski), razoglav
cheveus d'ange girlande na božičnem drevesu; tanki rezanci; vložene limonine lupine
cheveux de Vénus (botanique) Marijini lasci
cheveu d'or zlat rob (na porcelanu)
brosse féminin à cheveux ščetka za lase
chute féminin des cheveux izpadanje las
épingle féminin à cheveux lasnica
faux cheveux nepravi lasje
s'arracher les cheveux lase si puliti
avoir mal aux cheveux imeti »mačka«, biti skrokan
couper, fendre les cheveux en quatre (figuré) dlake cepiti
défaire, couper, teindre les cheveux razpustiti, ostriči, barvati lase
cela fait dresser les cheveux človeku se naježijo lasje ob tem
ne pas se faire des cheveux (blancs) ne si delati sivih las
il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo
porter les cheveux courts, longs nositi kratke, dolge lase
se prendre aux cheveux skočiti si v lase, biti si v laseh
saisir l'occasion aux cheveux zgrabiti za priložnost
ne tenir qu'à un cheveu viseti na nitki, za las manjkati
ne pas toucher un cheveu à quelqu'un niti lasu komu ne skriviti
toucher un cheveu de la tête de quelqu'un (figuré) samo malo se koga dotakniti, povzročiti mu najmanjšo možno škodo
tiré par les cheveux za lase privlečen
tirer par les cheveux zlasati
il va y trouver un cheveu občutil bo veliko razliko v svojo škodo
cela vient, arrive comme un cheveu sur la soupe (familier) to pride ob nepravem času, to je popolnoma neumestno
il y a un cheveu! (populaire) stvar ne gre gladko!

chiacchiera f

1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
a chiacchiere z besedami
poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!

2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
è tutta una chiacchiera! to ni res!

3. zgovornost, namazan jezik:
ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan

chose [šoz] féminin

1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

2.

un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni

cibus -ī, m

1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.

2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).

3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.

4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.

cinq [sɛ̃k, pred soglasnikom sɛ̃] adjectif pet; masculin petica

en cinq sec (populaire) v hipu
Charles cinq Karel V.
le cinq mai 5. maja
tous les cinq du mois vsakega petega v mesecu
cinq minutes! počakajte (malo)!
les cinq lettres (evfemizem za merde) drek
(populaire) c'était moins cinq malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila nesreča
cinq-à-sept masculin, invariable sprejem med 5. in 7. uro popoldne

circumveniō -īre -vēnī -ventum priti okoli česa, obiti kaj

1. obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), zaje(ma)ti: nostros, hostes a tergo C., Iugurtha multitudine Auli castra circumvenit S., c. armis regiam S., moenia vallo fossaque S. Pogosto pt. pf. (nam. circumitus): pars a barbaris circumventa periit C., insidiis circumventum occīdit N.

2. occ. (o stvareh) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obtekati: homines circumventi flammā C., planities locis paulo superioribus circumventa S. obdana z neznatnimi višinami, media Cocytus sinu labens circumvenit atro V., Rhenus modicas insulas circumveniens T.

3. pren.
a) omrežiti, v zadrego, nevarnost, stisko spraviti (spravljati), stiskati: multa senem circumveniunt incommoda H. stiska mnogo nadlog, ancipiti malo circumventi Cu. v dvojni stiski; (pre)varati, ukaniti, s spletkami pogubiti: acerbum est ab aliquo circumveniri, acerbius a propinquo Ci., circumventus falsis criminibus S. ali falso testimonio T., non est igitur circumventus pecuniā Ci. v denarnih zadevah, c. plebem fenore L.
b) ogniti se čemu, splaziti se mimo česa, prekršiti kaj: leges, voluntatem defuncti Icti.

cistophorus -ī, m (gr. κιστοφόρος „skrinjenoša“) kistofor, novec, posebno azijski, s podobo napol odprte Bakhove skrinjice (cista); vreden je bil približno štiri atiške drahme (τετράδραχμον), malo več kakor štiri denarije (denarii), primerljiv je s srebrnjakom: Ci. ep., CCXLIX milia cistoforum L.; kolekt.: in Asia cistophorum flagitare Ci. denar izterjevati.

citrā (adv. abl. sg. fem. adj. citer)

I. adv.

1. bliž(j)e: tela hostium citra cadebant T. so padala preblizu = niso dosegala Rimljanov; kot prvotni komp. z abl. comparationis: paucis citra milibus L. malo (= nekaj) tisoč korakov pred taborom; pren.: culta quidem c. quam debuit O. ne tako kakor = manj kakor.

2. tostran: nec citra mota nec ultra O. ne sem ne tja, c. est urbs Plin.

— II. praep. z acc.

1. tostran, tokraj; pri glag. mirovanja: pars citra, pars ultra Taurum est L., impedimentis c. flumen Rhenum depositis C., c. mare H.; pri glag. premikanja: exercitum c. Rubiconem educere Ci. na to stran Rubikona, ut omnes c. flumen eliceret C., hostem c. flumen pertrahere L.; pren. (časovno) pred: Pylius citra Troiana tempora perisset O., citraque inventam carpere flores O. pred godnostjo, c. Calendas Octobres Col.; poleg tega o tem, kar je pred določeno mejo in ne dospe do nje, pred, pod: non a postrema syllaba c. tertiam Ci. ne pred tretjim zlogom od konca; od tod: nec virtus c. genus est O. ne stoji nižje kakor, ne zaostaja za..., c. satietatem Col. ne do sitega, c. iocos se continere Sen. ph. osta(ja)ti pri šalah, ne preseči (presegati) jih, melius ultra quam citra stat oratio Q. pove bolje več ko manj.

2. brez, razen, izvzemši, ne glede na kaj: peccavi c. scelus O. grešil sem, (toda) brez..., c. fatigationem, c. satietatem Cels., c. ulla comitia L. epit., c. vulnus Plin., plus usus sine doctrina quam c. usum doctrina valet Q., c. commoda emeritorum Suet., c. spectaculorum dies Suet. izven slavnostnih dni, nec id Rutilio c. fidem aut obtrectationi fuit T. ni bilo brez zaupanja = verjeli so mu, c. spem Fl., c. magnitudinem prope Ponto similis Mel.

comédien, ne [kɔmedjɛ̃, ɛn] adjectif komedijantski; hinavski; masculin, féminin (gledališki) igralec, -lka; figuré komedijant, -tka, hinavec, -vka; oseba, ki se pretvarja

elle est un peu comédienne ona je malo komedijantke

come near neprehodni glagol
(pri)bližati se; biti podoben; skoraj doseči

he came near dying malo je manjkalo, pa bi bil umrl

compendium -iī, n (compendĕre odtehtati)

1. prištedek, prihranek, dobiček, dobitek, korist, prid: facere compendii binos panes in dies Pl. prihraniti, ad compendium ponere Pl. imeti za dobiček, c. leve Corn., ligni Plin., in Apronianis rapinis in quaestu sunt compendioque versati Ci. so zaslužili in imeli dobiček, praeter imperatas pecunias suo privato compendio serviebant C. poleg tega, da so izterjevali davke, so skrbeli tudi za svoj dobiček, captus compendio ex direptis bonis C. prikrajšan pri dobičku iz plena.

2. prihranek pri delu, času: c. operae Plin., temporis Col., leti Sil., vitae timidae Stat., edictorum Dig., compendio morari Q. malo časa, misso in compendium bello Fl.; facere compendium alicuius rei Pl. prikrajšati kaj, nehati s čim, facere compendi(i) aliquid Pl. prihraniti si, kratiti si kaj; (o govoru): facere verba compendi Pl. besede okrajš(ev)ati, conferre verba ad compendium Pl. na kratko povedati, fieri dicta compendi volo Pl. hočem, da si prihraniš besede = škoda besed, brevia docendi compendia Q.

3. skrajšanje poti: c. viae quatridui Plin., per compendia itinerum Front.; pogosto abs. skrajšana (krajša) pot, bližnjica, krajšnica: Fl., Iust., per compendia montis anticipata via est O., propioribus compendiis ire T., per compendia maris adsequitur Germanicum T.; pren.: Gell., c. durum aridumque Q., quae ad honores compendia paterent Plin. iun.

compōnō -ere -posuī -positum

A. sestaviti (sestavljati), in sicer:

I.

1. z zunanjim obj. sestaviti (sestavljati), zložiti (zlagati), skladati, sklopiti (sklapljati), skupaj spraviti (spravljati): Pl., Ca., Plin. idr., i ergo intro et compone, quae tecum simul ferantur Ter., in quo (loco) erant ea composita, quibus rex te munerare constituerat Ci., pennas compositas parvo curvamine flectit O.; kolekt.: c. ligna in caminum Ca., aridum compone lignum H. naloži; pesn. z dat.: componens manibusque manus atque oribus ora V. roko v roko, usta na usta, virgineum latus Mercurio Pr. položiti k Merkurju.

2. occ. z acc. rei
a) blago za porabo zb(i)rati, čuvati, (s)hraniti: c. opes V., condo et compono, quae mox depromere possim H., c. herbas Col., cepam in fideliā Col., composito securus acervo Tib.
b) pepel in kosti umrlega zb(i)rati, shraniti: cinerem O., ossa Pr., cinerem ossaque Val. Fl.
c) orodje, vrvi idr. spraviti (spravljati), zgrniti (zgrinjati), dol spustiti (spuščati): armamenta (ladijske vrvi) Pl., L., arma H. položiti orožje = mir skleniti, altero erecto, altero composito supercilio Q. povesiti obrv.

3. z acc. personae
a) sovražno nasproti postaviti (postavljati), postaviti drugega proti drugemu, (s)pariti, združiti (združevati): Samnis … cum Pacideiano componitur Luc. ap. Non. (prim. Ci. De optimo genere orat. 6, 17), Aupili et Persi par pugnat, uti non compositum melius (par) cum Bitho Bacchius H., c. Threcem cum Threce Sen. ph., gladiatores sub eodem magistro eruditos inter se c. Q., gladiator compositus ad pugnandum Gell.; pesn. z dat.: componere se alicui, componi alicui Sil. postaviti se komu (na dvoboj): pren.: Lucan., Lact., Min., pergis pugnantia secum frontibus adversis componere H., cum artibus mariti, simulatione filii bene composita T. kos spletkam moža, par deo dignum, vir fortis cum mala fortuna compositus Sen. ph. v boju s hudo usodo, si quis casus duos inter se bonos viros composuerit Q.
b) pred sodiščem drugega proti drugemu postaviti (postavljati), predstaviti (predstavljati) koga iz oči v oči, soočiti (soočati) koga: Epicharis cum indice composita T., ubi cognitum reo seque et libertum pari sorte componi T.
c) prijateljsko zbliž(ev)ati, združiti (združevati), zediniti (zedinjati): is genus indocile ac dispersum montibus altis composuit V., et tabula una duos poterit componere amantes Pr.

4. primerjaje vzporediti (vzporejati), primerjati; z dat.: si audebunt, dignitati horum componant suam Ci., si parva licet componere magnis V., quodsi componere magnis parva mihi fas est O., aut audes cladi componere nostrae, nympha, tuam? O., homines divis componier non aequum est Cat.; s cum: si Metelli dicta cum factis composuit S., causam cum causa c. Q.

II.

1. s proleptičnim obj. celoto iz delov sestaviti (sestavljati), spojiti (spajati), strniti, napraviti, pripraviti (pripravljati): Q., Sil., exercitus eius compositus ex variis gentibus S., genus hominum compositum ex corpore et anima est S. je sestavljen, c. venena O. (z)mešati, medicamentum Col., medicamenta Cels., medicamentum ad idem (malum) Cels., narcissinum (unguentum) ex flore narcisso Plin.; med.: componitur infans per suos numeros O. nastaja del za delom; o besedotvorju: vitilitigatores, quos Cato eleganter ex vitiis et litigatoribus composuit Plin., verba composita, voces compositae Q.; (o zidarjih) (se)zidati, (z)graditi, (po)staviti: qui cuncta composuit Ci. (o stvarniku sveta), tutā possis urbem componere terrā V. ustanoviti, aggere composito tumuli V. nasuti, c. domum Vell., templa deis O., mensam gramine Sil. narediti iz …; pren.: napraviti, skleniti: gratiam inter eas Ter., pacem L., V., Pr., foedus V.

2. occ.
a) ustno ali pismeno kaj sestaviti (sestavljati), (s)pisati, napisati, (s)pesniti, zložiti (zlagati): Plin., Plin. iun., Gell., et meditata manu componit verba trementi O., blanditias tremulā c. voce Tib., c. stipulationes et iudiciorum formulas Ci., actiones, commentarium consulatum sui, testimonium Ci. ep., librum Ci., libros Ci. ep., ab isto libro, quem tibi magister ludi … ex alienis orationibus compositum dedit Ci., c. artes (rhetoricas) Ci., poëma Ci. ep., H., versūs H., Pr., Q., carmen H., O., Q., Suet., carmina compono, hic elegos H., c. tristes libellos Pr. žalostinke, elegije, laudes alicuius, cantūs Tib., amores O., res gestas H., ne quibus litteris crederent nomine Marcelli compositis L., c. leges Lucr., libellos, commentarios, grammaticam, artem Q., bellum Troicum, tempora Iliaca Vell., rationes familiares T.; z dat. (komu, čemu, za koga, za kaj): praetori carmen (besedilo) Ci., Socrati reo orationem Q., carmen, quale componi victoribus solet Q. zmagoslavna pesem, carmen lyrae Pr., carmen celebrandae Metelli memoriae Sen. ph., scaenae (za gledališče) fabulas T.; s praep.: c. artificium de iure belli Ci., volumen de tuenda sanitate Cels., praecepta de liberorum educatione Q., libros de Helvidi ultione Plin. iun.; oratio ad conciliandos plebis animos composita L., c. carmen ad lyram Q.; libri, quos pro te et in illum composuisti Plin. iun.; Kako? c. exordium nimium apparate Corn., c. bene, male Q., aliquid Latine Suet.; verba Aeschyleo cothurno Pr. v Ajshilovem koturnu = v resnem slogu, fortia virorum illustrium facta heroicis composita versibus Amm.; carmina in hunc operis morem c. H., composita in magnificentiam oratio T. v visokem slogu.
b) skupno kaj določiti (določati), (za)snovati, dogovoriti (dogovarjati) se, domeniti se o čem, zastran česa: res composita est Ter., ita compositis rebus S., dies composita rei gerendae L., composito iam ante consilio L., ictum iam foedus et omnes compositae leges V. in vse določbe so dogovorjene, compositā horā H. ob dogovorjeni uri; pogosto slabš. = α) kaj skrivaj določiti, zasnovati: composita est fallacia Pl., c. crimen Ci., composito dolo digrediuntur S., c. crimen et dotum T., proditionem, seditionem T., ubi locus veneficii tempusque composita sint T., c. fabulam Volsci belli L., blandaque compositis abdere verba notis Tib.; z osebnim obj.: napelj(ev)ati koga (h kakemu zločinu): aliquem pretio S. fr. β) (tudi o posamezniku) izmisliti (izmišljati), (za)snovati, hinavčiti, hliniti: tu istuc hodie malo tuo compositis mendaciis advenisti Pl., composita dicta e pectore evolvunt suo Acc. ap. Non., non bene mendaci risus componitur ore Tib., c. insidias alicui Tib. ali in aliquem Pr. ali inter se T., verba et fraudes Pr., adulationem Cu.; tudi: v govoru kazati kaj drugače, npr. večje ali slabše kakor je v resnici, potvarjati: aliquid in maius, in deterius c. S. tr. — V pomenu dogovoriti se se glag. veže: s praep.: c. societatem praedarum cum latronibus S. fr., ut domi compositum cum Marcio erat L., c. res inter se S., compositis inter se insidiis S.; s finalnim stavkom: Pl., ita causa componitur, ut item palaestritae Bidini peterent Ci., compositum inter ipsos, ut Latiaris … strueret dolum T.; z inf.: componunt Florus Belgas, Sacrovir … Gallos concire T.; z odvisnim vprašanjem: cum summa concordia, quos dimitterent quosque retinerent milites, composuerunt L. Od tod kot adv. pt. pf. v abs. abl. compositō po dogovoru, kakor je bilo dogovorjeno: Ter., N., V.; tako tudi ex compositō: S. fr., L., Cu., T., Suet. ali dē compositō: Ap.

B.

1. uravnati, poravna(va)ti, v red spraviti (spravljati), urediti, prirediti (prirejati), (o laseh) počesati, (raz)česati (si): Lamp., Hier., togam H., Q. poravnati, lepo nabrati, se componere O., Plin. iun. (met.) = obleko si poravna(va)ti, torum bene c. O. lepo urediti, pulvinum facili manu O., capillum satis commode Pl., composito et delibuto capillo Ci., compositis crinibus V., c. comas O.; pren. c. vultum (vultūs) obraz kazati: voltūs componere famae Tib.; vultum componere resni, črnogledi obraz kazati: Plin. iun., vultum … componens ad speculum in omnem terrorem Suet. ali miren in brezbrižen obraz kazati, hliniti miroljubnost: Q., Plin. iun. ali (v pl.) prijazen obraz kazati: iam libet … componere vultūs O.

2. occ.
a) uravna(va)ti = v pravo lego (smer, stanje) spraviti (spravljati): diductis aedificia angulis vidimus moveri iterumque componi Sen. ph. in da s tem dobe spet prejšnji položaj, ad ictum … gladii compositā cervice Sen. ph. s tilnikom, uravnanim za …; poseb. uravna(va)ti medic.: c. iugulum, ossa Cels., si (infans in utero) forte aliter compositus est Cels. če ima drugačno lego, ore stamina c. Cael.
b) uravna(va)ti = oblikovati, tvoriti, pripraviti, napraviti (napravljati): linamentum in modum collyrii Cels., circuli compositi ad imaginem … vertebrarum Cels. c. utramque manum ad modum aliquid portantium Q., eodem modo compositum aliquid ex penicillo Cels., cubiculum in ambitionem compositum Sen. ph. opremljena za poveličevanje.
c) voj. čete urediti (urejati), razporediti (razporejati), v red spraviti (spravljati), namestiti (nameščati), razpostaviti (razpostavljati), razvrstiti (razvrščati): c. cohortes, subsidia S. fr., insidias T., Iust., Eutr. zasedo nastaviti, exercitum in hibernaculis S. zbrati, legionem pro ripa T., sua quemque apud signa T., classiarios in numeros legionis T., numero compositi (equites) in turmas V. ali eques compositus per turmas T. nameščeni po eskadronih, agmen ad iter magis quam ad pugnam compositum L., c. exercitum viae (dat.) pariter et pugnae T., compositi firmis ordinibus T. v strnjenih vrstah, compositi hostium ordines T. stisnjene vrste, iam acie compositi T. v bojno vrsto postavljeni, Frisios, Batavos propriis cuneis c. T. v poseb. klinasto bojno vrsto postaviti; c. se ad confligendum Sis. ap. Non.
č) ret. besede primerno postaviti (postavljati), razporediti (razporejati), razvrstiti (razvrščati): quam lepide lexeis compostae (gl. opombo) ut tesserulae Luc. ap. Ci., verba componere et quasi coagmentare Ci., componere et struere verba Ci.
d) pesn. k počitku položiti (polagati), zlekniti se: aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., ubi iam thalamis se composuere V. ko so polegle, vix passus defessa senem componere membra V., bene compositus somno vinoque O., quiete compositi Q.; pren.: diem componet vesper V. bo končal, se componere in villa Plin. iun. iti na pristavo v pokoj; poseb. mrliča položiti na oder: peream, precor, ante toroque mortua componar O., componi in lecto Sen. ph. ali lecto Pers.; od tod evfem. = pokopati, zagrebsti: Tib., componi tumulo eodem O., compositus prope cineres cognatos Cat., sunt tibi cognati? haud mihi quisquam; omnes composui H., placidā compostus (gl. opombo) pace quiescit V. počiva mirno v grobu, iunctos nos arena componet Petr., c. Pisonem T.

3. pomiriti (pomirjati), (po)tešiti, upokojiti: motos componere fluctus V., mare compositum est O. (prim.: Bohinjsko jezero stoji pokojno, F. Prešeren); c. res Cu., turbatas seditione res L., res Germanicas Suet., controversias regum C., negotium S.; pren.: c. lites V., bellum S., V. končati, discordias T., rebelles barbarorum animos pace T., plura moderatione magis quam vi T.; brezos.: summam fuisse voluntatem, ut componeretur C. da bi se poravnal prepir, fieri non potuit, ut componeretur Ci. da bi zavladal mir; occ. (o deželah, narodih idr.): c. Armeniam T., compositi T. umirjeni, pokorjeni; (o osebah ali njihovem duhu): amicos aversos c. H. spraviti, (via) composito Scirone patet O., Vitellianos ad modestiam c. T. do pohlevnosti pomiriti, animum, mentem Cels.

4. urediti, odrediti, prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati): sponte mea componere curas V. zadeve urediti, ex sententia omnibus rebus paratis compositisque S., ego itinera sic composueram, ut Nonis Quinctilibus Puteolis essem Ci. ep. sem bil tako uravnal, quod adest, memento componere aequas H. uredi si ravnodušno, kar je tukaj = uživaj trenutek. Namen se izraža z ad ali in in acc.: auspicia ad utilitatem rei publicae composita Ci. za blaginjo države prirejeni, veste servili in dissimulationem sui compositus T. v suženjski preobleki (da ga ne bi prepoznali); med.: cunctis in tristitiam compositis T. na videz žalostni, tako tudi: compositus in reverentiam T. (prim. compositus 3. c) β)). — Od tod adj. pt. pf. compositus 3, adv. -ē

1. sestavljen, zložèn: (oratio) non continua, sed composita Q.

2.
a) dobro urejen: nihil videtur … magis compositum Ter., c. gradūs V., incessus tute compositus Petr. umirjena hoja, composite ambulare Col. umirjeno korakati, composite sedere Sen. ph. pravilno se držati, composite indutum et amictum esse Gell.
b) (o govoru) dobro urejen = pravilno (po pravilih umetnosti, umetelno) sestavljen: oratio ali dicendi genus Ci., non sunt composita verba mea S., in his quoque erunt eadem aliqua, omnia vero compositiora Q., composite et apte dicere, composite eloqui Ci.; (o govorniku) umirjeno govoreč, umirjen: orator c. Q., fiunt pro compositis exsultantes Q.
c) v red spravljen, urejen, uravnan, pravilen: capillus H., O. počesani lasje, res publica Ci., T. ali civitas T., Fl. dobro urejena država (državna uprava); subst. composita -ōrum, n urejeno stanje, državni red: pax et composita S., movet composita S., composita turbare T.; (o osebah) urejen, določenih pravil: compositum ordinatumque fore talem virum Sen. ph.

3. occ.
a) ustvarjen, oblikovan: equus bene naturā compositus Corn., quae (litterulae tuae) solent compositissimae … esse Ci. ep. prav lični.
b) voj. (dobro) urejen, uravnan: exercitus S., composito agmine legiones ducere L. ali composito agmine ire Cu. ali composito agmine incedere T. v strnjenih vrstah, acrior impetu quam compositior ordine ullo pugna fuit L.
c) „prirejen“ za kaj = α) pripravljen, pripraven, narejen za kaj, izurjen v čem: perficiam, ut nemo umquam … compositior ad iudicium venisse videatur Ci., arte quadam in ostentationem (virtutis) compositus L., pedes ad gressum compositi Col., Titus naturā atque arte compositus alliciendis etiam Muciani moribus (dat.) T. β) (s stranskim pomenom finalnosti) na videz (kažoč) kaj: in adulationem compositus Cu. s priliznjenim obrazom, in maestitiam c. T. z žalostnim obrazom, in securitatem c. T. kakor da se čuti varnega, in obsequium c. T.
č) izmišljen, (pri)hlinjen, nepristen, navidezen: quae ficta atque composita videri volunt Q., haec fabulosa atque composita videntur T., indignatio c. T. hlinjena ogorčenost, litteras compositas pro veris legebat Gell., dolo composito Eutr. pod zvito izmišljeno pretvezo.

4. pomirjen, miren, pohleven, hladnokrven, nestrasten, ravnodušen: c. ac probus vultus Sen. ph., vultu composito T., Plin. iun. ali compositus ore T. z navidezno mirnim obrazom, vir aetate composita T., c. mens Sen. ph., actio, affectūs mites atque compositi Q., compositius cuncta quam festinantius agere T.

Opomba: Nenavaden pf. composīvēre: T. (Annal. IV, 32; tudi conposuere). — Kontr. pt. pf. compostus: Luc. ap. Ci., Varro Atacinus ap. Sen. rh. in Sen. ph., Lucr., V.

con prep. s, z

1. (označuje druženje)
vieni con me? ali greš z mano?
è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

2. (označuje sredstvo)
minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

3. (označuje način)
con fatica s trudom, naporno
con attenzione pazljivo, pozorno
starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

4. (označuje lastnost, atribut)
bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
villa con piscina vila z bazenom

5. (označuje omejitev)
con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

6. (označuje vzrok)
con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

7. (označuje primerjanje)
non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

8. (označuje okoliščine in posledice)
non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

9. (označuje čas)
andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

10. (označuje dopustnost)
con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

11. (velja kot sklepni izraz)
con questo, col che:
e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

13. (uporablja se z nedoločnikom)
con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo

con s, z; s pomočjo; hkrati z

café con leche mlečna kava
acompañarse con uno biti v spremstvu z
estar con alg. biti na strani nekoga
estar con fiebre imeti vročico
¡vaya V. con Dios! zbogom!
uno con otro počez, poprek
nada tiene que ver con ello nima nobenega posla s tem
no se meta V. con nosotros pustite nas v miru
me visto con este sastre obleko si dajem delati pri tem krojaču
con este tiempo pri tem vremenu
me veo con facultades de emprenderlo smatram se za sposobnega, da se tega lotim
con todo eso kljub vsemu temu
ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
con trabajar lo conseguirás če boš delal, boš to dosegel
con ser muy trabajador, gana poco čeprav je zelo delaven, malo zasluži
con que torej, no
¿con que vienes tan tarde? prihajaš torej tako pozno?
con que ¡andando! naprej! torej hitro!
con (tal) que če le; s pogojem da; kolikor
te perdono con que te enmiendes oprostim ti, če se le poboljšaš