Franja

škurh moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Brachvogel (navadni Großer Brachvogel, mali Regenbrachvogel, severni Eskimobrachvogel, tahitski Tahiti-Brachvogel, tenkokljuni Dünnschnabel-Brachvogel)

šmáren cerkveno Lady Day

mali šmáren the Nativity of Our Lady (September 8th)
veliki šmáren the Assumption (August 15th)

šmáren fête ženski spol mariale (ali de la Vierge, de Notre-Dame)

veliki šmaren Assomption ženski spol
mali šmaren Nativité ženski spol de la Vierge

šmáren (-rna)

A) m rel.
mali šmaren Nascita di Maria
veliki šmaren Maria Assunta; ferragosto

B) šmáren (-rna -o) adj. mariano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pisana šmarna detelja vecciarino, erba ginestrina (Cornilla varia)
šmarna hrušica pero corvino (Amelanchier ovalis)
astr. šmarni križ (severni križ) Croce del Nord, Croce del Cigno
zool. šmarni pajek (križavec) aranea (Aranea diadema)
bot. šmarni slak edera terrestre (Glechoma hederacea)

T, t množina Ts, ts , T's, t's [ti:, ti:z]

1. samostalnik
črka T, t; predmet v obliki črke T

capital (large) T veliki T
littie (small) t mali t
to a T natančno, na las točno
to cross the T's stavljati črtico na t, figurativno biti pedantno natančen, "jahati" na (čem)
to suit s.o. to a T na las natančno komu pristojati, biti ravno pravo za koga
to be marked with a T zgodovina biti ožigosan kot tat

2. pridevnik
ki ima obliko črke T

T-square priložno ravnilo (v oblilci črke T)
T-shaped ki ima obliko črke T

t, T f, m (črka) t:
t minuscola, T maiuscolo mali t, veliki T
t come Torino ptt t kot Triglav (pri črkovanju)
profilato a T T profil
tubo a T T cev

talin moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Wiesenraute (rumeni Gelbe, enostavni Schmallblättrige, mali Kleinblättrige, ozkolistni Glänzende, orličnolistni (vetrovka) Akeleiblättrige, alpski Alpen-Wiesenraute)

Taurus² -ī, m (Ταῦρος) Távros, gorovje v mali Aziji (zdaj Toros): N., Ci., Varr., Mel. idr., Tauri Pylae Ci. ep. Vrata (Tavrosa), prelaz med Kapadokijo in Kilikijo.

Temnos -ī, f (Τῆμνος) Témnos, mesto v Ajoliji (v Mali Aziji) severno od Hermovega izliva (zdaj ruševine Nimrud Kalesi pri Gürece): Ci., Plin. — Od tod
a) Temnītēs -ae, m (Τημνίτης) Temnít = Témnošan, iz Temnosa (izhajajoč, izvirajoč, doma); tudi v pl.: Ci.
b) Temniī -ōrum, m Témnijci, Témnošani, preb. Temnosa: T.

tēmpo m

1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno

4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja

5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba

6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije

7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

9. del (predstave)

10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve

12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa

14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno

15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas

theōnīna -ae, f bot. teonína, neka rastl. = portulaca portulák, tolščák, starejše mali plušec (Portulaca grandiflora Linn.): Ap. h.

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

timor -ōris, m (timēre)

1. bojazen, strah, boječnost, bojazljivost, strašljivost, plahost, plašnost (naspr. animus, fortitudo, fiducia): Acc. fr., Ter., Val. Fl., Lucan., Sen. ph., Petr. idr., timor est metus mali adpropinquantis Ci., timor anxius, maestus V., caecus Ci., Ph., externus, vanus L., pavidus, solitus, virgineus O., timore aeger T., timore vacuus Ci., hoc ali quo (= huius ali cuius rei) timore C. boječ se … , propter timorem C. iz strahu, v strahu, zaradi strahu, prae timore Pl. od strahu, omnem timorem abicere Ci., pedibus timor addidit alas V., dare aliquem in timorem Pl. ali afficere aliquem maximo (= summo) timore Ci., colligere se (= oddahniti si) e maximo timore C., hominibus perturbatis inanem religionem timoremque (= praznoverje) deicere Ci., dempto timore L., omni timore deposito Ci., hunc mihi timorem eripe Ci., quo minore essent timore C., quo sola timorem ferre modo posses? O., itaque non solum spem in eo habebant maximam, sed etiam timorem N., tantus eo facto timor incessit, ut … C., timor incutitur Ci., inicere timorem multitudini N., iniciendi timoris causā C., hoc primum in luco nova res oblata timorem leniit V., tantus subito timor omnem exercitum occupavit, ut … C., timore tōrpeo Pl., animus timore obstupuit T., omitte timorem Ci., pelle timorem V., perculsus timore Ci., perterreri (perterritus) timore C., recreare se ex magno timore Ci., quem timorem Caesaris adventus sustulit C., timoris suspicionem vitare C., quorum gressus vinxerat timor Amm.; z objektnim gen. (bojazen zaradi (glede) česa, strah zaradi česa, pred čim): timor periculorum impendentium Ci., belli Parthici, poenae C., mortis O., Lucr. smrtni strah, externi hostis Hirt.; s subjektnim gen.: Cleomenis timore et fugā (= po strahopetnem begu) classem amissam esse Ci., suorum timorem consolatione … minuebat Auct. b. Alx. Konstrukcije kakor pri glag. timeo (prim. timeō): s prep.: a principibus suis L., timor de illo meus Brutus in Ci. ep., de nobis Brutus et Cassius in Ci. ep., pro me V.; z inf.: afflictumque fuit tantus adire timor O., unde mare et terras ipsi mihi saepe videre fit timor O. me obide strah; z ACI: in timore fuit civitas obsides ea moliri L., sed vincit utilitas plerumque, cum subest ille timor eā neglectā ne dignitatem quidem posse retineri Ci., haud dubius timor incessit animos consilia sua emanasse L.; s finalnim stavkom: timor patribus incessit, ne civitatem vis aliqua externa adoriretur L., ubi timor est, ne autumnalis satio hiemis gelicidiis peruratur Col., maria aspera iuro non ullum pro me tantum cepisse timorem, ne … V.; pl. timores bojazni: Cat. idr., varii timores L., mentem redegit in veros timores Caesar H., cui, quia privato sunt oppositi timores, dantur imperia Ci., molestiae, laetitiae, timores, similiter omnium mentes pervagantur Ci., mortis timores Lucr.

2. verska bojazen, verski strah, božji strah, tudi praznoverje (gr. δεισιδαιμονία): sacer Sil., deorum H., divûm Lucr., primus in orbe deos fecit timor Stat.

3. meton. strah = strašilo, predmet strahu, strahota, groza: Cacus, Aventinae timor atque infamia silvae O., (sc. iuris consultus) uterque timor latronibus H., aquilo raptae timor Orithyiae Pr., tot gracili ligno complexa timores Stat.

4. pooseb. Timor Tímor, Strah, bog strahu (sin Etra in Gaje): Hyg., immisit (sc. Mars) Fugam Teucris atrumque Timorem V., Timor et Minae scandunt eodem quo dominus H.

Opomba: Star. soobl. timōs -ōris, m: iam ibi nos duplicat advenientis … timos pavos Naev. fr.

trav|en moški spol (-na …)
mali traven der April
veliki traven der Mai

tráven (-vna) m star.
mali traven aprile
veliki traven maggio

tráven

mali traven abril m
veliki traven mayo m, Mayo m

trdorep|ec [é] moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Stachelbürzler (talni Erdstachelbürzler)
mali trdorepec Lalage: der Raupenschmätzer

trgóvec merchant, tradesman, dealer; shopkeeper

trgóvci pl dealers pl; merchants pl, tradespeople, wholesalers pl, commercial world
veliki trgóvci the big dealers, people in big business, big businessmen
mali trgóvci small tradespeople
trgóvec na debelo wholesale dealer, wholesaler, merchant
trgóvec na drobno retailer, retail dealer, shopkeeper, ZDA storekeeper
komisijski trgóvec commission agent, commission merchant
trgóvec z belim blagom (figurativno) white-slaver
trgóvec s konji horse dealer, VB (zlasti nepošten) coper
trgóvec z lesom timber merchant
trgóvec s pisalnimi potrebščinami stationer
trgóvec s pohištvom furniture dealer
trgóvec z ribami fishmonger
trgóvec s sadjem fruiterer
trgóvec s špecerijskim blagom grocer
trgóvec z vinom na debelo wine merchant
trgóvec z zelenjavo greengrocer
trgóvec z žitom corn merchant, corn chandler
trgóvec z živino cattle dealer

trgóvec commerçant moški spol , marchand moški spol , négociant moški spol

trgovec na debelo (na drobno) commerçant en gros (en détail)
mali trgovec petit commerçant, détaillant moški spol
trgovec z drobnim blagom mercier moški spol
trgovec z igračami marchand de jouets
trgovec s konji marchand de chevaux, (pejorativno) maquignon moški spol
trgovec s krznom pelletier moški spol, fourreur moški spol
lesni trgovec marchand de bois, négociant en bois
trgovec s pohištvom marchand de meubles
trgovec s sadjem marchand de fruits, fruitier moški spol
trgovec s starim železom marchand de ferraille, ferrailleur moški spol
trgovec s suknom drapier moški spol
trgovec s sužnji marchand d'esclaves, négrier moški spol
špecerijski trgovec épicier moški spol
trgovec z umetninami marchand d'objets d'art
trgovec z izdelki iz usnja maroquinier moški spol
trgovec z volno lainier moški spol
trgovec z zelenjavo marchand de légumes
trgovec z živino marchand de bestiaux
trgovec z žitom marchand de céréales, négociant en céréales (ali en grains)

trgóvec comerciante m ; negociante m ; mercader m

trgovec na debelo comerciante en gran escala
mali trgovec tendero m, tendero m detallista
Beneški trgovec (drama) El mercader de Venecia
trgovec z igračami comerciante m en juguetes
trgovec s sadjem frutero m
trgovec z zelenjavo verdulero m
trgovec s krznom comerciante en pieles, peletero m
lesni trgovec comerciante de maderas, maderero m
trgovec s pohištvom comerciante en muebles
trgovec s suknom, z volno comerciante en paños, en lanas (ali lanero m)
špecerijski trgovec especiero m
trgovec s starim železom chatarrero m
trgovec z umetninami comerciante de objetos de arte
trgovec z usnjem comerciante en pieles (ozir. de cueros)
trgovec z živino tratante m de ganados
trgovec z žitom negociante m de trigos