Franja

spurious [spjúəriəs] pridevnik (spuriously prislov)
nepravi, nepristen, lažen, ponarejen, podtaknjen; nezakonski; dozdeven, psevdo-
biologija le po zunanjosti podoben

spuščálo (-a) n dispositivo per calare le bestie macellate (nei mattatoi)

srbohrváščina le serbo-croate

sŕbščina le serbe, la langue serbe

stag [stæg]

1. samostalnik
zoologija jelen (zlasti petleten); samec raznih živali (merjasec, kozel itd.); skopljen vol, ki je dosegel polno rast; moški brez ženske (družbe); moška družba
zastarelo šiling
sleng (borza) špekulant z delnicami
sleng (redko) izdajalec, denunciant, ovaduh

a stag party zabava samo za moške
to go stag iti (kam) brez ženske družbe
to turn stag sleng denuncirati, ovaditi

2. pridevnik
moški, le za moške

3. prislov
sleng brez ženske družbe, sam

4. neprehodni glagol
sleng iti (kam) brez ženskega spremstva
sleng (borza) špekulirati z delnicami
prehodni glagol
sleng vohuniti, špijonirati (za kom)

to stag the market (borza) vpisati delnice

stag party [stǽgpa:ti] samostalnik
moška družba; zabava le za moške

stárosta (starešina) chef moški spol , doyen moški spol , président moški spol , le plus vieux (ali ancien, âgé)

stártati partir , (šport) prendre le départ ; (letalo) s'envoler, décoller, prendre son envol ; (vozilo) démarrer

stationary [stéišənəri]

1. pridevnik (stationarily prislov)
nepremičen, mirujoč, nespremenljiv, stalen; ki ne napreduje, ne raste; stacionaren, ki stagnira; ki se javlja le tu pa tam (ponekod)

stationary AA vojska nepremičen letalski top
stationary diseases lokalne bolezni (ki so posledica atmosferskih razmer)
stationary run šport tek na mestu
to remain stationary ostati (biti) nespremenjen

2. samostalnik
oseba, ki ostane na nekem mestu
figurativno konservativec
množina stalna vojaška posadka, garnizija

statírati (v gledališču, filmu) figurer, être un figurant, faire le figurant

stone-wall [stóunwɔ:l] neprehodni glagol
(cricket) igrati le v obrambi
avstralsko, politika, sleng obstruirati
prehodni glagol
avstralsko, politika, sleng zrušiti z obstrukcijo (a motion predlog)

store¹ [stɔ:] samostalnik
skladišče; zaloga; shramba, kašča
množina trgovina, v kateri lahko kupujejo le njeni člani (npr. Army & Navy store)
vojno, pomorsko itd. skladišče, vojne zaloge, proviant; veleblagovnica, ki prodaja raznovrstno blago; množina, količina, obilje
figurativno zakladnica
ameriško prodajalna, trgovina; živina za rejo

in store v zalogi, v skladišču, v rezervi; pripravljen
a store of knowledge veliko znanje
book store knjigarna
co-operative stores zadruga
military stores vojni material
a sweet store slaščičarna
to have in store for imeti pripravljeno za
what does the future hold in store for us? kaj nam bo prinesla bodočnost?
a surprise is in store for you čaka vas presenečenje
my stores are getting low moje zaloge gredo h kraju, usihajo
to keep in store držati v rezervi
to set great (little) store by zelo (malo) ceniti, pripisovati veliko (majhno) vrednost (čemu)

stránski latéral, sur le côté; accessoire, secondaire, subsidiaire

stranski hodnik galerie ženski spol latérale, (na železnici) couloir latéral, (v cerkvi) allée latérale
stransko krilo (stavbe) aile ženski spol, annexe ženski spol, (oltarja) volet moški spol
stransko okno fenêtre latérale (ali de côté)
stranska ulica rue ženski spol (ali ruelle ženski spol) latérale (ali transversale)
stranski vhod entrée latérale (ali sur le côté)
stranska loža (v gledališču) loge ženski spol d'avant-scène (ali de côté)
stranski zaslužek gain moški spol supplémentaire, revenus moški spol množine accessoires, casuel moški spol, petit bénéfice, à-côté moški spol
stranska železniška proga voie ženski spol secondaire

strdén de miel, mielleux; doux comme le miel

strígniti (-em) perf. muovere le orecchie

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

sub-merus 3 (sub in merus) skoraj čist, skoraj nemešan, le malo mešan: vinum Pl.

summātim, adv. (summa)

1. le po glavnih točkah, le v glavnih točkah, počez, načez, vprek, v kratkem, na kratko, sumárno, sumárično: Dig., summatim rescribere paucis Luc. ap. Non., de re pecuaria breviter ac summatim percurram Varr., generatim ac summatim Varr., quae longiorem desiderant orationem, summatim perscribere Ci. ep., ius civile summatim percipere Ci., summatim attingere Lucr., Col., Q., summatim exponere aliquid Suet.

2. nalahko, narahlo, povrh(u), površno, mimogrede: summatim radicem eradere Col., primo anno summatim ablaqueato Col., animal constitutionem suam crasse intellegit et summatim et obscure Sen. ph.

supposititious [sʌpəzitíšəs] pridevnik (supposititiously prislov)
nepravi, nepristen, lažen, ponarejen; podtaknjen; osnovan le na domnevi, hipotetičen

a supposititious child podtaknjen otrok

svatováti célébrer le mariage, assister à une noce