lascīvus 3 (beseda je razširjena iz nekega adj. *las-kos, indoev. kor. lā̆s-; prim. skr. lásati stremi, igra se, vesel je, -laṣati (iz *la-ls-ati) hoče, zahteva, gr. λιλαίομαι (iz *λι-λασ-i̯ομαι) hočem, zahtevam, hrepenim po, sl. laskati, laskanje, laskav, got. lustus = stvnem. lust = nem. Lust)
1. (v blažjem pomenu) šaljiv, vesel, poreden, nagajiv, objesten, prešeren, razposajen: homo Varr. objesten, puella V. hudomušna, koketna, capra V., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., l. puer (= Cupido) O., l. corpora O. veselo se gibajoča; metaf. (o neosebnih subj.): aetas H. objesten, tristia maestum voltum verba decent, iratum plena minarum, ludentem lasciva, severum seria H., l. hederae H. bujno se vijoči, l. chorus (sc. siderum) Tib., verba pronuntiat, in vino praecipue lasciva Plin., l. acus Mart., nunc veniunt subitis lasciva nomismata nimbis Mart.
2. (v slabem pomenu)
a) predrzen, prevzeten, samopašen, razbrzdan, razuzdan: Epicrates Ci. ep.; occ. evfem. = nasladen, razkošen, hotljiv, pohoten, nesramen, pohujšljiv: cetera lascivae faciunt, concede, puellae O., lascivior haedo O.; metaf. (o neosebnih subj.): l. femur O., oculi Q., oscula T., libelli Mart., ingenium, ministeria Aur., lascivior corporis motus Cu., lascivissimae picturae Suet.
b) α) (o pesniku) igriv, po svoji glavi delajoč: lascivus quidem in herois quoque Ovidius et nimium amator ingenii sui Q., Ovidius utroque (sc. Tibullo et Propertio) lascivior Q. β) (o slogu) nakičen, nalepotičen, olepotičen, bujen, nabuhel: oratio Sen. rh., Gell. — Od tod adv.
1. lascīvē šaljivo, objestno, prešerno: l. loqui Mart., lascive illa quidem (sc. versus fecit) Ap., eandem rem lascivius dicere Sen. rh.
2. lascīviter objestno, prešerno: l. ludere Laevius ap. Char.
Zadetki iskanja
- lasje [é] moški spol množina (las, lasem, lase, v laseh, z lasmi) ➞ → las; das Haar; das Kopfhaar; -haar (človeški Menschenhaar, v zatilju Nackenhaar, na sencih Schläfenhaar, skodrani Lockenhaar, drobno skodrani Kraushaar, Negerhaar, naravni, pravi Naturhaar, Echthaar, problematični Problemhaar, srebrno sivi Silberhaar, svetlo plavi Flachshaar, štrenasti Zottelhaar, zlati Goldhaar)
beli/črni/rjavi/sivi lasje weißes/schwarzes/braunes/graues Haar
dolgi lasje lange Haare, frizura: die Langhaarfrisur
lasje (mu/ji) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm/ihr) zu Berge - lasulj|a ženski spol (-e …) die Perücke; die Zweitfrisur
delna lasulja Halbperücke, das Toupet
lasulja iz pravih las Echthaarperücke - lavar umiti, (o)prati, pomiti; očistiti; pobeliti
lavar la cara a alg. koga hinavsko hvaliti, komu kaditi
lavar con tinta china tuširati
dar a lavar, hacer lavar dati v perilo
me lavo las manos umijem si roke v nedolžnosti
lavarse umiti se - lép hermoso; bello ; (čeden, zal) bonito ; (oseba) fam guapo
lep kot kip de belleza escultural
lepe (prazne) besede palabras f pl hueras
lepa priložnost una magnífica ocasión
lepo slovstvo literatura f amena, bellas letras f pl
lepi spol el bello sexo
lepe umetnosti las bellas artes
lepo vreme je hace buen tiempo
lepa vsota (fam) una bonita suma
lepa hvala! ¡muchas gracias!
na lepem de improviso, de repente
z lepim por la(s) buena(s), amistosamente
zaradi tvojih lepih oči por tu cara bonita
to je lepo od tebe eres muy amable
ti si mi lep prijatelj! (ironično) ¡valiente amigo eres tú! - létati volar
letati za kom ir detrás de (ali seguir a) alg
letati za ženskami (fam) correr tras de las faldas
letati od Poncija do Pilata andar de la Ceca a la Meca - létina cosecha f ; recolección f
slaba letina mala cosecha, mal año m
sladkorna letina zafra f
vinska letina vendimia f
deževje je uničilo letino las lluvias han perdido la cosecha - letra ženski spol črka, pisava; operno ali filmsko besedilo; pesem; glosa (pesem); menica; odredba; slovničen izraz glas
letra abierta odprto pismo; kreditno pismo
letra alemana, letra gótica gotska pisava, fraktura
letra itálica, letra cursiva poševni tisk, kurziva
letra de cambio menica, ček
letra consonante soglasnik
letra a corto (largo) plazo kratkoročna (dolgoročna) menica
letra de imprenta tiskana črka
letra inglesa, letra oblicua poševna pisava
letra inicial velika začetna črka, inicialka
letra mayúscula, letra capital velika črka
letra minúscula mala črka
letra pagadera a la vista na pokaz izplačljiva menica
letra redand(ill)a, letra romanilla okrogla pisava
letra de resaca, letra de reembolso vzvratna menica
letra vocale samoglasnik
carácter (tipo) de letra pisava (kake osebe)
al pie de la letra, a la letra dobesedno
de letra tiskan
letra por letra beseda za besedo, dobesedno
saber mucha letra mnogo vedeti, bister biti
la letra con sangre entra brez dela ni jela
letras pl znanosti, znanje, literatura
letras de imprenta tiskane črke
letras de relieve pisava za slepce
bellas (buenas) letras lepe umetnosti
las primeras letras osnovno znanje
con letras de molde debelo (mastno) tiskano
poner dos (cuatro) letras napisati nekaj vrstic
seguir las letras (znanosti) študirati - levantar dvigniti, povišati; ločiti; odvzeti; postaviti, ustanoviti, zgraditi; novačiti; ščuvati, hujskati; povzročiti; slaviti, poveličevati; razveljaviti (izgon ipd.)
levantar acta napraviti zapisnik
levantar cabeza dvigniti glavo; spet k moči priti, opomoči si
levantar la cama postlati
levantar el campo podreti tabor
levantar la casa preseliti se
levantar la cosecha pospraviti letino
levantar una multa razveljaviti globo
levantar el sitio opustiti obleganje
levantar el espíritu poguma vliti
levantar falso testimonio krivo pričati
levantar un grito krik dvigniti
levantar a uno hasta las nubes koga v nebo povzdigovati
levantar el hervor začeti vreti
levantar la mesa, levantar los manteles pospraviti mizo
levantar un monumento postaviti spomenik
levantar polvo prah dvigniti
levantar la tapa de los sesos a alg. komu glavo razbiti (grožnja)
levantar el vuelo odleteti; popihati jo
levantar del suelo pobrati s tal
levantarse vstati, dvigniti se; opomoči si; povzpeti se kvišku; upreti se
levantarse con los fondos denar poneveriti
levantarse a mayores odreči dolžno pokorščino nadrejenim
levantarse temprano zgodaj vsta(ja)ti - levar
levar las anclas dvigniti sidro - ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)
la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi - ležánje alitement moški spol , position horizontale
naveličan je ležanja il est las d'être couché, le lit le fatigue - líce mejilla f ; (obraz) cara f , faz f
v lice komu resnico povedati decir a alg las verdades en la cara - liendre ženski spol gnida
cascarle a uno las liendres koga ošteti - liga ženski spol zveza, zaveza, liga; ptičji lim; zlitina, spojina, zmes; rastlinstvo omela; podveza; prijateljstvo
liga de los derechos del hombre zveza za človeške pravice
la Liga de (las) Naciones Zveza narodov - ljúbitelj, ljúbiteljica aficionado m , -da f
ljubitelj glasbe melómano m
ljubitelj knjig bibliófilo m
ljubitelj umetnosti aficionado m a las artes
ljubitelj fotografije fotógrafo m aficionado - ljúdje gente f ; gentes f pl ; (občinstvo) público m
vsi ljudje toda la gente
vsi pošteni ljudje todas las personas decentes (ali honradas)
vsi stari ljudje todos los viejos
bogati ljudje la gente rica, los ricos
moji ljudje mi gente; mis hombres; mi familia
iti med (= videti) ljudi ver gente
ljudje pravijo (govorijo) to la gente lo dice
kaj bodo rekli ljudje k temu? ¿qué dirá la gente? - llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati
llegar tarde zakasniti se
llegar a tiempo pravočasno dospeti
el tren llega con retraso vlak ima zamudo
si alcanza no llega komaj zadostuje
ir a llegar por iti po (koga)
llegar hasta segati do, trajati do
llegar al alma do srca iti (segati)
llegar al fin iti h koncu
llegar a la cumbre vrh doseči
llegar a los postres (fig) prepozno priti
no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
no llega a los 5 años ni še 5 let star
no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
llegar a entender končno razumeti
llegar a saber zvedeti
llegar a realizar (končno) uresničiti
por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
llegarse a las manos spopasti se
los géneros llegados dospelo blago
llegar a ser postati
llegar a ser rico obogateti - llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti
llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame! - lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse
ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
lo peor es que najhujše je, da ...
lo difícil del asunto težava v stvari
lo más pronto posible čim prej
lo más del tiempo večina časa
lo más fácilmente najlaže
lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
¡lo de siempre! vedno ista stvar!
en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
a lo señor po gosposko
pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
se lo diré mu bom (to) povedal
¡hazlo! stori to!
¡díganoslo! povejte nam to!
a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!