Franja

statim, adv. (stāre)

1. stoje, stoječki, trdno, nepremično (na mestu stoječ): qui rem cum Achivis gesserunt statim Enn. ap. Non., quin statim rem gerat Pl., statim stant signa Pl., quod natura statim respuit Ci.; occ. stalno, neprestano, neprenehno, nenehno, vsevdilj, ves čas, redno: talenta argenti bina statim capiebat Ter. leto za letom, delaborat cum statim puer Afr. ap. Non., vectigalia legerunt vestra et servantur statim Acc. ap. Char., officiis inferialibus statim factis Ap. Klas. le

2. metaf. z mesta, na mestu, takoj, nemudoma, prècej, pri (tej) priči, zdajci: Sen. ph., Sen. tr., Suet., Fl. idr., de se ter sortibus consultum dicebat, utrum igni statim necaretur an in aliud tempus reservaretur C. Balbutium venenum bibisse statimque mortuum esse Ci., statim in colles regredi S., principio anni statim res turbulentae L., statim curiā, deinde Italiā deiectus T.; s praep.: statim a prima luce Col., a prima statim maturitate Plin., statim post civilia bella Suet.; v zvezi s temporalnimi stavki statim ac (atque) ali statim quam Icti., statim ut, statim simul ac, statim cum brž ko, prècej ko, takoj ko: statim ut deposuimus, sensi … Ci., statim se iturum, simul ac ludorum apparatum iis tradidisset Ci. ep., Verres simul ac tetigit provinciam, statim Messana litteras dedit Ci., sex sestertia si statim dedisses, cum dixti mihi Mart.; z abs. abl.: statim Catone absoluto Ci., hostium navibus captis statim ex classe copias suas eduxit N.

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

stérile [steril] adjectif neploden, jalov; neproduktiven, neustvarjalen; neuspešen, nekoristen; sterilen

année féminin, terre féminin stérile neplodno leto, neplodna zemlja
effort masculin, femme féminin stérile jalovo prizadevanje, jalova ženska

stīpendiārius 3 (stīpendium)

1. davku (davkom, dajatvam) zavezan, davčno (dajatveno) (za)vezan, ki mora plačevati dajatev (dajatve), davkom (dajatvam) podvržen, davčen, dajatven: Auct. b. Afr., Plin., Fl. idr., civitas C., L., provincia (naspr. vectigalis) Ci., L., Aeduos sibi … stipendiarios factos C. Hedučane (Edue) da je prisilil, da so mu plačevali davek, vectigalem et stipendiariam Italiam Africae facere L. Italijo prisiliti, da plačuje carino in davek Afriki, vectigal, quod stipendiarium dicitur Ci. za vsako leto določena dajatev (davščina, dača); kot subst. m. pl. davkoplačniki, davkoplačevalci, davčni (dajatveni) zavezanci: socii stipendiariique populi Romani Ci., stipendiarii Aeduorum C.

2. (kot voj. t.t.) za mezdo služeč, mezdo prejemajoč, mezden, plačan: cohortes Auct. b. Afr., postquam (sc. Romani) stipendiarii facti sunt L. odkar služijo za mezdo, milites, tirones Veg.

strāmineus 3 (strāmen) slamnat, slamast: casa Pr., casae O., Quirites O. slamnati Kviriti = slamnati možje, ki so jih vsako leto metali v Tibero namesto pravih ljudi.

sūfes -etis, m (semit. beseda) súfet = „sodnik“, najvišji oblastnik v kartažanskih (punskih) mestih, nekak „konzul“; v Kartagini sta državo upravljala dva sufeta, sprva voljena le za eno leto: non vis enim nisi consul aut prytanis aut ceryx aut sufes administrare rem publicam Sen. ph., sufes dict[us Poenorum ma]gistratus, ut Oscor[um meddix tuticus] Fest.; v pl.: Fest., P. F., sufetes eorum, qui summus Poenis est magistratus L., senatum itaque sufetes, quod velut consulare imperium apud eos (sc. Carthaginienses) erat, vocaverunt L.

suf-ficiō -ere -fēcī -fectum (sub in facere)

I. trans.

1. pravzaprav „dati (dajati) spodaj ali pod“, „podložiti (podlagati)“, od tod kako poslopje podzidati (podzidavati), kaki stavbi narediti (delati) osnovo (temelj, dno), temeljíti, postaviti (postavljati) osnovo (temelj, dno), zače(nja)ti zidavo (zidanje): vix sufficiendo (v novejših izdajah suffulciendo) operi firmum reperiunt solum Cu.; metaf.
a) podbarvati, kot osnovo nanesti (nanašati), da(ja)ti čemu kaj, podpluti: lanam medicamentis quibusdam Ci. ap. Non.; pogosto pt. pf. suffectus 3 podplut: ardentīsque oculos suffecti (sc. angues) sanguine et igni V., suffecta leto lumina Val. Fl. od smrti postajajoče kalne (motne, temneče), maculis suffecta genas Val. Fl., nubes sole suffecta Sen. ph. podplut = presvetljen od sonca.
b) da(ja)ti, poda(ja)ti, (po)nuditi, podeliti (podeljevati): Sil., Iust. idr., ipsa satis tellus … sufficit umorem et gravidas … fruges V., hic (sc. campus) tibi praevalidas olim … sufficiet vitīs V., salices … pastoribus umbram sufficiunt V., ipse pater Danais animos vīrīsque secundas sufficit V., nec contra vīrīs audet Saturnia Iuno sufficere V., quae (sc. nebulae) … altas sufficiunt nubīs Lucr., haec aëra raro sufficiunt nobis Lucr., eos (sc. milites) excursionibus sufficiendo … adsuefecerat sibi potius fidere quam … L. s tem, da jim je omogočal udeležbo pri izpadih (navalih).

2. „potem, pozneje pride(va)ti“, od tod znova (z)rasti, razmnožiti (razmnoževati) se, (raz)ploditi se, naploditi se: aliam ex alia generando suffice prolem V. dopolnjuj s ploditvijo, haud dubium est septimo eosdem (sc. dentes) decidere anno aliosque suffici Plin.; metaf.
a) koga na mesto drugega (npr. umrlega, pregnanega, nezakonito izvoljenega) (iz)voliti ali postaviti (postavljati) za kaj, nadomestno koga (iz)voliti; α) (o volečem ljudstvu in stanovskih kolegih; prim. sub-rogō): ne sufficiatur consul Ci., consul in sufficiendo collega occupatus Ci., ei suffectus est extemplo P. Manlius dictator (za diktatorja) L., suffectus in (sc. demortui consulis) Lucreti locum M. Horatius Pulvillus L., in eius (sc. censoris) locum M. Cornelius suffectus L., nec deinde umquam in demortui locum censor sufficitur L., collegam suffici censori religio erat L., sacerdotes eo anno mortui atque in eorum locum suffecti … L., Hasdrubale imperatore (za poveljnika) suffecto N., Conon Alcibiadi suffectus Iust., Alexandrum in Philippi locum s. Cu., filius Maluginensis patri suffectus T.; poseb. suffectus consul L., Lamp. nadomestno izvoljeni konzul, nadomestni konzul (naspr. consul ordinarius sprva izvoljeni konzul), tako tudi consulatus suffectus Aus. konzulovanje nadomestno izvoljenega konzula (nadomestnega konzula) (naspr. consulatus ordinarius); pren.: ipsae (sc. apes) regem parvosque Quirites sufficiunt V. β) (o dediču): sperante heredem suffici se proximum Ph.
b) kakemu uradu na čelo postaviti (postavljati); od tod subst. pt. pf. suffectus -ī, m (kraljevi) namestnik: Vulg. —

II. intr.

1. (za)dosti biti, (za)dosti velik, zadosti močan (močen) itd. biti, zadostovati, zadoščati, dovolj biti, ustreči, ustrezati, kos biti komu, čemu, dorasel biti komu, čemu, na službo (ponudo, razpolago, voljo) biti komu; abs.: quamquam nec scribae sufficere nec tabulae nomina illorum capere potuerunt Ci., nec iam vires sufficere cuiusquam (sc. dicunt) C., oppidani … non sufficiebant L., non sufficiebant muri L., nec iam sufficiunt V. in že ne vztrajajo (ne prenašajo) več, idque (sc. ferrum) diu … suffecit V., scalis non sufficientibus devoluti Cu., non videntur tempora suffectura Q., imitatio per se ipsa non sufficit Q., pro magistratibus, qui non sufficerent Suet., arma sumere non ante cuiquam moris, quam civitas suffecturum probaverit T. dokler mu ni država potrdila, da je sposoben za orožje; z dat. personae in rei: unde Volscis sufficerent milites L., nec verba loquenti sufficiunt O., paucorum cupiditati … tamen sufficere aliquo modo poterant Ci., nec sufficit umbo ictibus V. ne vzdrži udarcev, solum vix sufficit operi firmo Cu. vzdržuje komaj trdno stavbo, viresque concipit suffecturas oneri Plin., summis operibus suffecturas vires desiderant Q., scholasticis dominis sufficit abunde tantum soli, ut relevare caput possint Plin. iun., sufficere malis Cu., Sen. tr., sufficere omnes obsequio T. da so za izpričevanje (kazanje, dokazovanje) pokorščine (za poklanjanje, počastitev, adoracijo) vsi dovolj dobri; s praep.: nec plebe ad tributum sufficiente L. in ker ljudstvo ni imelo s čim plačevati davkov, in ker ni zmoglo plačevati davkov, ut ne ad vellendum quidem telum sufficeret dextra Cu., ad quod si vires ingenii non sufficerent Q., non suffecturum ducem unum nec exercitum unum adversus quattuor populos L., nec sufficit arbor in ignes O., ergo sufficiam reus in nova crimina semper? O.; brezos.
a) z inf.: sed sufficit dicere „e portu navigavi“ Q., de cuius (sc. domūs) spatio … suffecerit haec retulisse Suet., sufficit in vestras saepe redire manus Mart.
b) s finalnim stavkom: nec quisquam respondeat sufficere, ut … uniforme doceamur T., sufficit, ut exorari te sinas Plin. iun., sufficit, ne ea, quae sunt vera, minuantur Plin. iun.
c) s kondicionalnim stavkom: sufficere tibi debet, si exheredatus a matre quartam partem ab heredibus eius accipias Plin. iun.

2. occ. zmožen biti, (z)moči; z inf.: Aug., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., nec vox antri complerecapacis sufficiens spatium Lucan.

súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear

súho grozdje dried grapes, raisins
súh kašelj dry cough
súh kruh dry bread
súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
súha sliva prune
súha roba wooden ware
súha veja dry branch, dry bough
súho vreme dry weather
sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
súh kot trska skinny
potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat

summer¹ [sʌ́mə]

1. samostalnik
poletje, poletno vreme
figurativno cvet, vrhunec
množina življenjska leta

in summer poleti
summer's day poletni dan; zelo dolg dan; dan lepega vremena; prost dan
summer and winter vse leto
a girl of 10 summers desetletna deklica
Indian summer babje poletje, lepo vreme v pozni jeseni
St. Luke's summer čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martinovo poletje; čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martisončen
summer clothing poletna oblačila
summer holidays poletne počitnice
summer resort letovišče; letoviški kraj
summer lightning bliskavica
summer corn (wheat) jaro žito (pšenica)

2. neprehodni glagol
letovati, preživeti poletje (in Italy v Italiji)
(živina) poleti biti na planinski paši

3. prehodni glagol
odgnati (živino) na poletno planinsko pašo

to summer and winter preživeti vse leto (in, at v)

sušn|i (-a, -o) Trocken-, Dürre- (čas/obdobje die Dürreperiode, die Trockenzeit, razpoka der [Trockenriß] Trockenriss, grmičevje der Trockenbusch, leto das Dürrejahr, področje der Trockengürtel); ➞ → sušen

svét (-a -o)

A) adj.

1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo

5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo

svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

sveta aliansa (hist) Santa Alianza
sveti Anton (rel) San Antonio
sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
sveti dan (božič) el día de Nochebuena
sveta družina (rel) la sagrada familia
sveti duh (rel) el espíritu santo
sveta dolžnost sagrado deber m
sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
sveto leto año m santo
sveta nebesa! ¡santo Dios!
sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
Sveta Stolica la Santa Sede
sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
sveti večer (rel) Nochebuena f
vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
sveto obljubiti prometer solemnemente
delati se svetega fingir devoción, ser beato
prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado

svetlôben lumineux, de lumière

svetlobno leto année ženski spol (de) lumière
svetlobni pojav phénomène lumineux
svetlobna raketa fusée éclairante
svetlobna reklama réclame (ali publicité) lumineuse
svetlobni signal signal lumineux (ali optique)
svetlobni stožec cône moški spol (ali pinceau moški spol) de lumière, faisceau lumineux
svetlobni val (fizika) onde lumineuse
svetlobni žarek rayon moški spol lumineux (ali de lumière)

svetlôben (-bna -o) adj. di, della luce; luce; luminoso:
svetlobni žarek raggio di luce
svetlobni vir sorgente luminosa
svetlobni napis scritta luminosa
elektr. svetlobni izkoristek rendimento luminoso
grad. svetlobni jašek lucernario
teh. svetlobni kazalec freccia luminosa
avt. svetlobni odbojnik catarifrangente
fiz. svetlobni tok flusso luminoso della luce
fiz., astr. svetlobno leto anno luce
fiz. svetlobna hitrost velocità della luce

svetlôben luminoso

svetlobno leto año m (de) luz
svetlobni pojav fenómeno m luminoso
svetlobni signal señal f luminosa
svetlobni stožec cono m luminoso (ali de luz)
svetlobni val (fiz) onda f luminosa
svetlobni žarek rayo m luminoso

svjȅtlōst ž (ijek.), svȅtlōst ž (ek.)
1. fiz. svetloba: nauka o -i; lom -i; ogib -i; interferencija, polarizacija -i; nevidljiva, vidljiva svjetlost; ultravioletne zrake -i; infracrvene zrake -i; vještačka, umjetna, prirodna, sunčana svjetlost; bengalska svjetlost; biti osjetljiv za svjetlost
2. sij: sjeverna, južna svjetlost
3. godina -i svetlobno leto
4. svetlo: iznijeti što na svjetlost osvetliti kaj; izići na svjetlost priti na svetlo, iziti: Srpski rječnik izišao je na svjetlost 1818. godine; ugledati svjetlost zagledati luč sveta, biti rojen
5. svetlost: Vaša Svetlost

šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

šólski school, scholastic; training

šólski center training centre
šólska disciplina school discipline
šólski avtobus school bus
šólsko dvorišče school yard, playground
šólska higiena school hygiene
šólska hranilnica school savings bank
šólski izlet school excursion
šólski izpit school examination
šólski kino school cinema
šólska kreda blackboard chalk
šólska kuhinja school meals pl, ZDA school lunch
šólska ladja training ship
šólsko leto scholastic (ali school) year
šólska mladina schoolchildren, schoolboys and schoolgirls pl
šólski orkester school orchestra, school band
šólska obveznost compulsory (school) education
šólski pouk school lessons, pogovorno school; school instruction, school teaching
šólske potrebščine school requisites pl
šólski red school regulations pl, school discipline
šólska reforma reform of the educational system (ali of the school system)
šólski razred class, form, ZDA grade, (nižji) lower school, (višji) upper (ali senior) school
šólsko spričevalo school record
šólski sistem school (ali scholastic) system
šólski svèt board of education
šólski statut rules pl, regulations pl of a school
šólsko »špricanje« truancy, ZDA playing hooky
šólska torba schoolbag, satchel
šólski tovariš schoolmate, schoolfellow, pogovorno chum
šólska tabla blackboard
šólska tablica (skrilna) school slate
šólska uprava school administration
šólski upravitelj headmaster, ZDA principal
šólska ura lesson, period
šólska vaja school exercise, (pismeni sestavek) composition, ZDA theme
šólsko znanje knowledge acquired at school
šólski film educational film
šólski izkaz (school) report
šólsko letalo training aircraft (ali plane)
šólsko letenje training flight(s)
šólske počitnice school holidays pl, ZDA vacation
šólska slavnost school festival, speech day, ZDA prom (= promenade)
šólsko streljanje target practice, firing practice
šólska vzgoja school education
šólski radio school radio
zaključno šólsko spričevalo leaving certificate
šólsko zemljišče school grounds pl, ZDA campus
šólska zgradba schoolhouse, school, school building, school premises pl

šólski (-a -o) adj.

1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola

2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares