Franja

prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode

prepovedan [é] (-a, -o) verboten, untersagt; (tabu) verpönt
strogo prepovedan strengstens verboten
nazaposlenim vstop prepovedan unbefugten Eintritt untersagt
hoja čez progo prepovedana Überschreiten der Gleise verboten!
kaditi prepovedano Rauchen verboten!
parkiranje prepovedano Parken verboten!
ponatiskovanje prepovedano Nachdruck verboten
prepovedano širjenje Weitergabe verboten
kraj/mesto/ območje, kjer je … prepovedano das -verbot
(parkiranje Parkverbot, trobljenje Hupverbot)

presume [prizjú:m]

1. prehodni glagol
domnevati, predpostavljati, sklepati (from iz)
dovoliti si kaj, predrzniti si, upati si (to do s.th. kaj narediti)

2. neprehodni glagol
biti predrzen; izkoristiti, zlorabiti (on, upon)

ignorance presumes where knowledge is timid nevednost je drzna, kjer se vednost obotavlja
to presume upon s.o. izkoristiti koga, preveč si dovoliti

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

proboscis -idis, f (gr. προβοσκίς) rilec (čisto lat. manus), poseb. slonov rilec ali trobec: Varr. ap. Non., Auct. b. Afr., Plin., Fl., Iul. Val. — Soobl. promoscida -ae, f: Isid. (12, 2, 14, kjer v nekaterih izdajah najdemo obl. promoscis -idis, f) in promuscis: Veg., Cass.

Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.

proscaenium -iī, n (tuj. προσκήνιον) ospredje (gledališkega) odra, prizorišče (kjer nastopajo igralci), proskénij, proscénij: Pl., Ap., Vitr. idr., theatrum et proscaenium L. gledališče in prizorišče; pesn. sinekdoha v pl. (gledališki) oder sploh: ineunt proscaenia ludi V.; tudi = gled(al)išče: Pompeiana dabunt quantos proscaenia plausus! Cl.

prōspectō -āre -āvī -ātum (frequ. h glag. prōspicere) od daleč ali v dalj(av)o (daleč) gledati, zreti, opazovati: euntem V., e puppi pontum O. na morje, Capitolium forumque ab excelsā aede O., ex tectis fenestrisque L., quā longissime prospectari poterat T. kjer se je najdlje videlo, proelium S. ali incendium Suet. od daleč opazovati.

2. razgled imeti ali nuditi na kaj: Tib., Cu., Plin. iun. idr., villa prospectat mare Ph., locus late prospectans T. zelo razgleden (pregleden) kraj.

3. metaf.
a) ozirati se po čem, na kaj, misliti na kaj, čakati, pričakovati: prospectat, quid agatur Ci., diem de die prospectans, ecquod auxilium appareret L., navis domini exsilium prospectare videtur Ci., te fata prospectant paria V. tebe čaka.
b) gledati (videti) v prihodnost: non solum in prospectandi (po novejših rokopisih perspectandi) cognitione verum etiam agendi opera sequi eum Ap.

psȳchomantīum -īī, n (gr. ψυχομαντεῖον) psihomantéj = kraj, kjer so povpraševali duše umrlih, zarotovališče mrtvih: Ci.

Pydna -ae, f (Πύδνα) Pídna, mesto v Makedoniji ob Termajskem zalivu, kjer je Emilij Pavel l. 168 premagal makedonskega kralja Perzeja: L., N., Plin., Vell., Iust. — Od tod preb. Pydnaeī -ōrum, m (Πυδναῖοι) Pidnájci, preb. Pidne: L.

pyra -ae, f (tuj. πυρά) grmada = gorišče (lat. rogus grmada = skladovnica drv, krada): V., O., Auct. b. Afr., Vulg. — Kot nom. propr. Pyra -ae, f Píra = „Grmada“, kraj na gori Ojta (Oeta), kjer se je sežgal Herakles (Herkul): L.

quadri-fīnium -iī, n (quattuor in fīnis) kraj, kjer se stikajo štiri meje, stičišče štirih meja, (raz)križišče, razkrížje, razpotje, križpot(je): Isid.

quadri-vium (quadru-vium) -iī, n (quattuor in via)

1. kraj, kjer se križajo štiri poti, križpot(je), (raz)križišče, razkrížje, razpot(je): in quadriviis et angiportis Cat., medio quadrivio Iuv.

2. metaf. kvadrívij, skupina štirih (matematičnih) svobodnih umetnosti, štiripotje glasbe, aritmetike, geometrije in astronomije: Boet. (nasprotje je trivium trívij = gramatika, dialektika in retorika).

quadruplor -ārī (quadruplus) ovajati, biti ovaditelj (ovaduh), biti za ovaduha (prim. quadruplator 2.): neque quadrup[u]lari me volo: neque enim decet sine meo peric[u]lo ire aliena ereptum bona: neque illi qui faciunt mihi placent Pl. (Persa 63, kjer v nekaterih izdajah najdemo quadrupulārī).

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

quarantaine [karɑ̃tɛn] féminin okrog štirideset; karantena

il a passé la quarantaine nad 40 let je star
mettre en quarantaine un navire, un animal, etc. karantenirati, izolirati ladjo, žival, itd., kadar pride iz krajev, kjer razsaja nalezljiva bolezen
mettre quelqu'un en quarantaine (figuré) izključiti koga iz skupine, onemogočiti mu vsak stik s člani te skupine; bojkotirati koga

quotus 3 (iz quot po analogiji vrstilnih števnikov) kolikoteri?, kateri? = koliki?: neodvisno: Sen. tr. idr., quotus erit iste denarius … ? Ci., hora quota est? H. koliko je ura?; tudi: quotā (sc. horā) H. ob kateri uri; odvisno: tu quotus esse velis, rescribe H. s koliko ljudmi da (hočeš priti) prideš?, ali: koliko sogostov (prijateljev) da hočeš imeti?, dic quotus et quanti cupias cenare Mart.; occ.: pars quota laudis erat? O. kolikoteri del? = kako majhen del, prav majhen del, prav malo; tako tudi: pars quota Lernaeae serpens eris unus echidnae? O., quota pars nostri tot obire terras potest? Cu.; poseb. pogosto v zvezi quotus quisque kolikoteri = kako malokdo, kako malo: O., Sen. ph., Plin. iun. idr., quotus quisque iuris peritus est? Ci., quotus istud quisque fecisset Ci., quoto cuique lorica est? Cu., quotum quemque inveneris … ? T. (Dial.); zaznamuje tudi splošnost: quoto quoque loco libebit Corn. kjer koli se bo zljubilo.

računalništvo samostalnik
1. (veda) ▸ számítástechnikaPovezane iztočnice: teoretično računalništvo, tehnik računalništva, inženir računalništva, kvantno računalništvo, elektrotehnik računalništva

2. (izobraževalni program) ▸ számítástechnikaHotel sem se že vpisati na računalništvo, a sem potem vseeno ostal pri matematiki. ▸ Már korábban is be szerettem volna iratkozni számítástechnika szakra, de aztán mégis maradtam a matematikánál.
Ko je končal tretji letnik računalništva, je odšel čez veliko lužo v Los Angeles, kjer so ga takoj sprejeli v dramsko šolo. ▸ Amikor befejezte a számítástechnika szak harmadik évfolyamát, elment a tengerentúlra Los Angelesbe, ahol azonnal felvették a drámaiskolába.

3. (o napravah) ▸ számítástechnika
Ključna naprava mobilnega računalništva je vsekakor prenosni računalnik. ▸ A mobil számítástechnika kulcsfontosságú eszköze mindenképpen a hordozható számítógép.
Povezane iztočnice: osebno računalništvo, mobilno računalništvo, računalništvo v oblaku, omrežno računalništvo

4. (uporaba računalnika) ▸ számítástechnikaVsako leto organizirajo osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva ter angleškega jezika. ▸ Minden évben megszervezik az alap és a haladó számítástechnika- és angoltanfolyamokat.Osnov računalništva se učijo na primer tako, da si s pomočjo računalnika izdelajo osebno vizitko ali nalepko. ▸ A számítástechnika alapjait például úgy tanulják, hogy számítógép segítségével kidolgozzák a személyes névjegykártyájukat vagy matricájukat.

randi samostalnik
1. neformalno (zmenek) ▸ randiSte naposled le zbrali dovolj poguma in jo povabili na prvi randi? ▸ Végül összeszedte a bátorságát, és meghívta első randira?

2. neformalno (srečanje) ▸ randi
Policisti so ga odpeljali na treznjenje na policijsko postajo, kjer je preživel noč, obeta pa se mu tudi randi s sodnikom za prekrške. ▸ A rendőrök bevitték kijózanodni a rendőrállomásra, ahol az éjszakára is ott maradt, de még egy randi is vár rá a szabálysértési bíróval.
So župani železničarjem kaj predlagali, so se z njimi dogovorili vsaj za en randi? ▸ Tettek valamilyen javaslatot a polgármesterek a vasutasoknak, legalább megbeszéltek velük egy randit?