Franja

versichern

1. (beteuern) zagotoviti, zagotavljati, der Freundschaft usw.: zagotavljati kaj; sich versichern einer Sache: prepričati se o; (sich bemächtigen) polastiti se

2. Werte, Immobilien usw.: zavarovati (sich se)

violō -āre -āvī -ātum (iz *violus silovit, sor. z vīs)

1. nasilno ravnati s kom, storiti (delati) komu silo, hudo (grdo) ravnati s kom, storiti (delati) komu kaj hudega, gnjaviti, prizade(va)ti komu bolečino (bolečine), povzročiti (povzročati) komu bolečino (bolečine), trpinčiti koga, (p)oškodovati, raniti (ranjevati, ranjati) koga, do krvi (do krvavega) pretepsti (pretepati) koga ipd.: N., Cels., Iust. idr., parentes, patrem Ci., corpus viri non tactum ac violatum manu, sed vulneratum ferro Ci., servorum manibus violatus Ci., violati hospites, legati necati Ci., hospitem violare fas non putant C., pulsatione corpus violare Corn., violavit Penthea thyrso mater O. je ranila, violare volnere dextram ali corpus V. zadati rano desnici … , aliquem ferro morsuve Sen.; occ. o krajih in (pesn.) o drugih neživih subj.: violare fines C. ali agros ferro V. (o)pustošiti, urbem L. pobijati, pleniti po mestu, opleniti mesto, silva vetus nullāque diu violata securi O., violare nemus securi O., ebur sanguineo ostro V. krvavordeče (po)barvati, aurum cibis Stat. (o)madeževati, violati fontes venenis Sen. ph. zastrupljeni.

2. metaf. (nravno)
a) (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati), onesvetiti (onesvečevati), (o)skruniti (oskrunjati): ius, ludos, caeremonias, religionem, loca religiosa, templum, deum Ci., sacra polluta ac violata Ci., dexterae perfidiā et scelere violatae Ci., cum intellegerent nihil esse tam sanctum, quod non aliquando violaret audacia Ci., ea sibi non colendi, sed violandi causā appetere Ci., violare templa L., stupris aut caedibus violati L., turpitudine vitam violare Corn.
b) oškodovati, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati), (raz)žaliti, (o)skruniti: fidem Ci., L., amicitiam, aurīs voluntatemve, existimationem absentis Ci., dignitatem alicuius Ci. ep., hospitium, ius gentium, societatem L., foedus L., Tib., clementiam N., omne fas Lact.; s prolept. obj.: id quod violatum videtur Ci. morda prizadeta žalitev, storjena škoda.
c) occ. α) (o)skruniti (žensko), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati, onečaščevati), spozabiti (spozabljati) se: virginitatem (sc. Palladis) Ci., virginem Varr., mitto … matres familias violatas Ci., violare puellam Tib. β) (raz)žaliti: Cerere violatā omnes fructus Cereris interierunt Ci., violare numen Ci., clarum hominem impurissimi hominis voce violari Ci., deos perfidiā, periurio violare S., Plato a Dionysio violatus est N., violare oculos O., convicio aures Corn., aures obsceno sermone Petr.

voyance [vwajɑ̃s] féminin sposobnost videti ali čutiti, kaj se godi v daljavi, zunaj dosega našega vida; dar drugega ali dvojnega vida

vòzac vòsca m vozataj, voznik, vozač, kdor kaj vozi z vozom, s čolnom

wearer [wɛ́ərə] samostalnik
nositeij; kdor kaj nosi, oblači (neko obleko)

wed [wed]

1. prehodni glagol
poročiti, vzeti za moža ali za ženo; poročiti (to z)
figurativno združiti (with, to z)
spojiti

to be wedded to s.th. figurativno biti čvrsto privezan ali priklenjen na kaj

2. neprehodni glagol
poročiti se (with z)
figurativno s predanostjo se zavze(ma)ti za kaj

whatever [wɔ́tévə]

1. zaimek
karkoli; vse, kar
pogovorno kaj vendar; sploh kaj

whatever do you want? kaj vendar hočeš?
take whatever you like! vzemite, karkoli hočete!
whatever do you think? sleng kaj si vendar domišljaš?

2. pridevnik
katerikoli; sploh kakšen; (nikalno) sploh noben

for whatever reasons iz katerihkoli razlogov
no doubt whatever sploh nobenega dvoma
is there any hope whatever? je sploh kakšno upanje (kaj upanja)?
this will be no trouble whatever for me to me ne bo prav nič motilo
no one whatever sploh nobeden

wofür za kaj, za kar; ➞ für was

zaištáliti se -ìštālī se (t. ištah, ar.) dobiti voljo za kaj, zaželeti si kaj

žȉcār m
1. žicar
2. kdor po ovinkih kaj prosi, izsiljuje

žȉcati -ām
1. zbadati: žica me ispod desne lopatice
2. švrkati: kud ženu kuca, tuda koža puca, a kud žica, onud krvca vrca
3. žicati, strugati: žicati parkete
4. žarg. po ovinkih kaj prositi, za kaj moledovati, kaj izsiljevati

ась? (gov.) kaj?, kako?

биться biti se; ubijati se s čim, zaganjati se ob 'kaj, butati se, otepati se, udarjati ob kaj; mučiti se;
биться об заклад staviti;
у меня сердце бьётся srce mi utriplje;
птица бьётся в сетях ptica se oteplje v mreži;
б. в истерике imeti histeričen napad;
б. как рыба об лёд zaman se mučiti

блюсти paziti na kaj, varovati, hraniti;
б. законы izpolnjevati zakone;
б. ненависть gojiti sovraštvo

вбегать, вбежать (pri)leteti v kaj, (pri)teči v kaj

вбивать, вбить vbijati, vbiti, vtepati, vtepsti, zabi(ja)ti v kaj;
в. в голову vtepsti v glavo

вваливаться, ввалиться padati v kaj, pasti v kaj, pogrezniti se

ввергать, ввергнуть (zast.) metati v kaj, pognati v kaj, pehati v kaj, pahniti v kaj

вверять, вверить zaupati komu kaj

ввёртывать, ввернуть zavrta(va)ti v kaj, privi(ja)ti z vijakom, vstavljati, vstaviti