Franja

rata ženski spol podgana; miš; pomorstvo skrita čer

rata de trigo hrček
rata de agua povodna podgana
rata almizcleña pižmovka
rata de cloaca kanalska podgana
rata de iglesia cerkvena miš
más pobre que una rata reven ko cerkvena miš
escabullirse como una rata skrivaj pobegniti
rata de sacristía tercijalka, pobožnjakarica
de piel de rata sive (dlake) konj

razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito

3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi

razza¹ f

1. pleme; pasma:
razze bovine, equine goveje, konjske pasme
animali da razza plemenske živali
di razza, di pura razza čistokrven, rasen
cavallo di razza čistokrven konj
atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
fare razza razmnožiti, razmnoževati se
fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

2. rasa:
razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

3. rod:
razza umana človeški rod
razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

4. vrsta:
ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom

récalcitrant, e [rekalsitrɑ̃, t] adjectif uporen, trmast; masculin upornik, upornež

caractère masculin, cheval masculin, mulet masculin récalcitrant uporen, trmast značaj, konj, mezeg (mula)

réforme [refɔrm] féminin reforma, preureditev, preoblikovanje, prenaredba; zmanjšanje, poenostavljenje; odprava (zlorabe); izboljšanje; militaire odpust; (religion)

la Réforme reformacija
de réforme (militaire) izločen (kot neuporaben)
matériel masculin, cheval masculin de réforme izločen material, konj
réforme agraire, électorale, fiscale, monétaire, du calendrier, de l'orthographe agrarna, volilna, davčna, denarna, koledarska, pravopisna reforma
réforme des études šolska reforma
réformes sociales, politiques socialne, politične reforme
réforme temporaire, définitive (militaire) začasna, stalna nesposobnost za vojaško službo

réformé, e [refɔrme] adjectif, religion reformiran; masculin protestant; militaire zaradi nesposobnosti za vojaško službo odpuščen vojak

Eglise féminin réformée protestantska Cerkev
cheval masculin réformé (militaire) zaradi neuporabnosti izločen konj

refuse¹ [rifjú:z] prehodni glagol & neprehodni glagol
odkloniti, odbiti, zavrniti, odreči; ne hoteti uporabiti; odvreči; odbiti (snubca, ženitno ponudbo), dati "košarico"; upirati se, braniti se, reči ne; (o konju) ne hoteti preskočiti ovire; (o kartah) ne odgovoriti na barvo, ne prinesti izigrane barve
arhaično zatajiti (svoje ime)

to refuse a candidate (help, an invitation, an offer) odkloniti kandidata (pomoč, povabilo, ponudbo)
to refuse a chance ne izrabiti priložnosti
to refuse a request odbiti prošnjo
I refuse to believe ne maram verjeti, preprosto ne verjamem
he refused to stay branil se je, ni hotel ostati
tho horse refused the fence konj ni hotel preskočiti zapreke
we have been refused odklonili so nas

refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
refuser obéissance odreči pokorščino
refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
refuser tout net gladko odbiti
le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati

regalo moški spol darilo; poslastica, pojedina, gostija; bujnost, razkošnost, razkošno življenje, zabava, veselje; prijetnost; nega, strežba; brezplačni izvod (knjige)

regalo de boda, regalo nupcial poročno darilo
regalo de Navidad božično darilo
caballo de regalo paradni konj
vivir con regalo živeti v razkošju
duerme que es un regalo spi, da je veselje
el género está a precio de regalo blago je pol podarjeno
le hago regalo de ello podarim Vam to

regimber [rəžɛ̃be] verbe intransitif brcati; upirati se, protestirati

le cheval regimbe konj brca
inutile de regimber nima smisla se upirati
se regimber upirati se, nasprotovati, protestirati

regimbeur, euse [rəžɛ̃bœr, öz] adjectif uporen; masculin upornež

cheval masculin regimbeur uporen konj

rej|a¹ ženski spol (-e …) živali: die Haltung, die Zucht, množična: die -produktion, Tierproduktion; (intenzivna Intensivhaltung, množična Massentierhaltung, konj Pferdehaltung, kožuharjev Pelztierzucht, kuncev Kaninchenzucht, malih živali Kleintierhaltung, ovac Schafhaltung, Schafproduktion, Schafzucht, perutnine Geflügelhaltung, Geflügelzucht, pitovnih piščancev Mastgeflügelzucht, talna - perutnine Bodenhaltung, v kletkah Käfighaltung, živali Tierhaltung, živine Viehhaltung)
hlev za intenzivno rejo der Intensivstall
hlev za prosto rejo der Laufstall
kletke za intenzivno rejo die Käfigbatterie

relevo moški spol relé; vojska izmena

caballo de relevo priprežni konj

remonte [rəmɔ̃t] féminin vožnja po reki navzgor; plavanje rib proti toku na drstenje; ribe, ki plavajo na drstenje; militaire žrebčarna

cheval masculin de remonte vojaški konj, žrebec

reparar popraviti; odpomoči, izboljšati; odškodovati; pomišljati si, obotavljati se

reparar un daño popraviti (nadomestiti) škodo
reparar una pérdida poravnati izgubo
reparar en a/c pazljivo nekaj opazovati, opaziti, ozirati se na
reparar en pelillos (fig) spotikati se ob malenkostih
no reparar en ne se pomišljati za
no reparar en sacrificios nobene žrtve se ne ustrašiti
repararse spomniti se, domisliti se, zavedati se; obvladati se; oskrbeti se (z); Am vzpenjati se (konj); na oviro naleteti

rétif, ive [retif, iv] adjectif uporen; figuré trmast; ki se ne pusti poučiti

âne masculin, cheval masculin, mulet masculin rétif trmast osel, konj, mezeg (mula)
enfant masculin rétif et désobéissant uporen in neubogljiv otrok

roano (svetlo) rdeč, (svetlo) siv (konj)

(caballo) roano (konj) serec

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

ročaj moški spol (-a …) der Halter, der Griff (izoliran Isoliergriff, lesen Holzgriff, nosilni Traggriff, iz slonovine Elfenbeingriff, kladiva Hammergriff, klešč Zangengriff, pištole Pistolengriff, vesla Riemengriff, sprožilni Auslösehandgriff); Haltegriff, Handgriff; der Stiel (žlice Löffelstiel); samo pri sulici, nožu, meču, pili: das Heft ( Messerheft); polkrožni - pri košarah ipd.: der Henkel, der Bügel; šport pri konju: die Pausche (konj z ročaji das Pauschenpferd, Seitpferd)
odebeljeni konec ročaja die Krone
vrč z ročajem der Henkelkrug

ročáj (-a) m manico, maniglia; manubrio; ansa, orecchia (dell'anfora); gambo (del candeliere) passamano, corrimano, mancorrente, bracciolo:
ročaj noža, lopate manico del coltello, della zappa
šport. konj z ročaji cavallo con maniglie
anat. ročaj prsnice manubrio sternale
voj. ročaj samostrela teniere
ročaja naočnikov suste, stanghette degli occhiali