Franja

copy-book¹ [kɔ́pibuk] samostalnik
zvezek, beležnica
ameriško mapa s prepisi dokumentov

to blot one's copy-book pokvariti si dobro ime

corax -ācis, m (gr. κόραξ)

1. krokar, vran: Hier., Isid.

2. met. (voj.) vran, kljukast zidolom (čisto lat. corvus): Vitr. — Kot nom. propr. Corax -acis, acc. -acem in -aca, m Koraks (Krokar, Vran),

1. Sirakužan, grški retor, odličen in najstarejši pisatelj o govorništvu, državnik v Sirakuzah (po Hier.) okoli l. 476: Ci., Q.; v besedni igri s corax (vran): quare Coracem istum vestrum patiamur nos quidem pullos suos excludere in nido Ci.

2. šalj. ime sužnja: Pl.

3. gora v Etoliji: L.

Cordāliō -ōnis, m Kordalion = Metalec, šalj. ime sužnja: Pl.

Corinna -ae, f (Κόριννα) Korina,

1. lepa grška lirska pesnica iz Tanagre v Beotiji, starejša Pindarjeva sodobnica (ok. l. 510): Pr., Stat.

2. izmišljeno ime Ovidijeve ljubice: O., Mart.

Coriosolitēs (Curiosolitēs) -um, acc. -aōs, m Koriosoliti (Kuriosoliti), galsko ljudstvo na severni armoriški obali (današnji Bretanji); ime je še ohranjeno v imenu današnjega trga Corseul: C. — Soobl. Coriosvelitēs (Curiosvelitēs) -um, m Koriosveliti (Kuriosveliti): Plin.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

Cornificius 3 Kornificij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. Cornificius, ki je v času diktatorja Sule napisal retoriško delo Rhetorica ad Herennium v 4 knjigah: Q.

2. Q. Cornificius Kvint Kornificij, pesnik, Ciceronov in Katúlov prijatelj: Ci. ep., Cat., O. idr.

Coruncānius 3 Korunkanij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je Tib. Coruncanius Tiberij Korunkanij iz Kamerije, konz. l. 280, prvi plebejski pontifex maximus, izvoljen l. 253, izvrsten vojskovodja, državnik in pravnik: Ci., L. epit., Sen. ph., T.; pl. Coruncāniī Sen. rh. možje, kakršen je bil Korunkanij.

Corydōn -ōnis, m (Κορύδων = Čopasti škrjanec) Koridon, grško moško ime,

1. samogovoreče ime pojočega pastirja: Pr., Col., ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V. mi je Koridon pravi Koridon (= pravi škrjanec).

2. neki Gigant: Hyg.

Corynaeus -ī, m (Κορυναῖος iz κορύνη kij, bat) Korinej, Batonosec, Kijenosec, ime dveh Trojancev iz Enejevega spremstva: V.

Coscōnius 3 Koskonij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Cosconius Gaj Koskonij, pretor za Ciceronovega konzulstva in pisatelj del o starožitnostih: Varr., Ci.

2. C. Cosc. Calidiānus Gaj Kosk. Kalidijan, govornik srednje veljave Ci.

3. Cosc., satirični pesnik, Marcijalov sodobnik: Mart.

Cossutius 3 Kosucij(ev), ime rimskega rodu; znan je poseb. neki stavbenik s tem imenom: Vitr.; Cossutia Kosucija, prva Cezarjeva žena: Suet.

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).

Cremūtius 3 Kremucij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. A. Cremutius Cordus Avel Kremucij Kord, zgodovinopisec v času Tiberija; ker je bil temu cesarju sumljiv zaradi svoje prostodušnosti (v svojem zgodovinskem delu je namreč slavil Marka Bruta in imenoval Gaja Kasija za zadnjega Rimljana), je moral umreti: Sen. rh., Sen. ph., T., Cremuti libertas Q.

Crenaeus -ī, m (Κρηναῖος = Studenčni) Krenaj (Krenej), Studenčnik, ime Kentavra: O.

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.

Cricolabus -ī, m (= λαμβάνων κρίκον) Krikolab = Prstanoljub, šaljivo ime pri Pl.

Crītōnia -ae, m (*Κριτωνίας) Kritonija, ime nekega trageda: Varr.

cuatro štiri

el cuatro de junio 4. junij
cuatro palabras nekaj besed
a las cuatro de la tarde ob štirih popoldne
Cuatro Vientos ime letališča pri Madridu
más de cuatro veces često, pogosto
más de cuatro mnogi
a cuatro patas po vseh štirih