Franja

Zadetki iskanja

  • tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

    Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
    enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
    Evropski skupni tŕg European Common Market
    na prostem tŕgu on the free market
    ribji tŕg fish market
    mrtev tŕg (figurativno) dull market
    živahen tŕg active (ali lively) market
    denarni tŕg money market
    domači tŕg home market
    položaj na tŕgu state of the market
    kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
    prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
    žitni tŕg corn market
    tŕg za živino cattle market
    tŕg za seno hay market
    iti na tŕg to go to market
    plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
    priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
    vreči artikel na tŕg to put an article on the market
    dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
    tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables
  • trgati hlače v šolskih klopeh frazem
    (hoditi v šolo) ▸ koptatja az iskolapadot
    Kaj vse so že napovedovali, odkar sem nehal trgati hlače v šolskih klopeh. ▸ Mi mindent jelentettek már be, mióta befejeztem az iskolapad koptatását.
  • Tritt, der, (-/e/s, -e) korak; (Fußtritt) brca; bei Hosen: korak; (Trittstufe) stopnica; Technik pedal; podnožka; bei Nähmaschinen: nožno gonilo; Sport alpinistisch: stop, stopinja; falschen Tritt haben ne ujeti koraka, ne hoditi v korak; einen falschen Tritt machen narobe stopiti, narediti napačen korak; einen schweren Tritt haben imeti težko hojo; Tritt halten iti v korak (z), držati korak; Tritt fassen figurativ ujeti se; aus dem Tritt kommen/außer Tritt geraten izgubiti korak, figurativ zmesti se, izgubiti orientacijo; einen Tritt bekommen dobiti brco, figurativ dobiti čevelj, biti dan na čevelj
  • two [tu:]

    1. pridevnik
    dva, dve; oba, obe

    one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
    in a day or two v nekaj dneh
    he is not two yet on še ni dve leti star

    2. samostalnik
    dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

    the two oba(dva); obe(dve); oboje
    the two of us midva (oba)
    by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
    two and two po dva, v parih
    in twos and threes po dva in tri
    in two na dvoje, na pol
    in twos v zelo kratkem času, v hipu
    two of a trade dva konkurenta
    the two of spades pikova dvojka
    to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
    this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
    to go two and two iti po dva in dva, v parih
    to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
    to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
    two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • úrica (-e) f dem. od ura oretta; orologino, orologetto:
    hoditi kakšno urico camminare un'oretta o giù di lì
    ženska urica orologetto da donna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odbila mu je zadnja urica è suonata la sua ultima ora
    urice so mu štete ha le ore contate
    naviti otroku urico tirare le orecchie al bambino
  • utírati

    utirati pot komu abrir una senda (ali un camino) a alg
    iti, hoditi po utrti poti (fig) seguir la senda trillada
  • V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

    v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
    v šolo to school
    v gledališču at the theatre
    v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
    v Londonu (veliko mesto) in London
    v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
    v London, v Francijo to London, to France
    v mestu in town
    v inozemstvu, v inozemstvo abroad
    izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
    slab v angleščini weak in English
    v torek on Tuesday
    dvakrat v letu twice a year
    v tistem času at that time
    v starih časih in ancient times
    v novejšem času in recent times
    v mojih letih at my age
    v pradobi in prehistoric times
    v tem trenutku at this moment
    v pravem času at the right moment, just in time
    pozno v noč late into the night
    v roku 10 dni within 10 days
    v vojni in miru at war and at peace
    v ta namen for this purpose
    v imenu... in the name of...
    v redu in order
    biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
    hiša je bila v plamenih the house was on fire
    biti v skrajni bedi to be in utter poverty
    ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
    biti v vojni to be at war
    dospeti, prispeti v London to arrive in London
    hoditi v šolo to go to school
    pasti v vodo to fall into the water
    ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
    vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
    vreči v zrak to throw into the air
    zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
    živeti v Sloveniji to live in Slovenia
    to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months
  • vȁditi -īm
    I.
    1. jemati iz: vaditi hljeb iz peći, novac iz novčanika
    2. potegniti, vleči: vaditi sablju iz korica; dijete su morali kliještima vaditi
    3. vlačiti: vaditi vodu iz bunara, zapušač iz boce
    4. izdirati: vaditi zub kome
    5. točiti: vaditi med iz saća
    6. kopati: iz bosanskih rudnika vađeno je gvožđe, olovo i bakar; vaditi krompir motikom ili rukama
    7. puliti: vaditi repu na njivi
    8. dvigati, dvigniti: vaditi dokumente, putnu ispravu
    9. kupiti: vaditi kartu na željezničkoj stanici
    10. iztakniti, iztikati: vaditi kome oči
    11. vaditi drugi, treći korijen, koren koreniti
    12. vaditi kome dušu moriti, nadlegovati koga; vaditi kesten iz vatre za drugoga hoditi v žerjavico po kostanj za drugega
    II. vaditi se
    1. reševati se: posavjetovao mu je da se vadi sam kako god zna, a da njega ne miješa u te stvari
    2. odškodovati se: moraju da se vade zato što im gosti često odu, a da ne plate ceh
  • váren sûr, sans danger, sans risque ; (zavarovan) assuré ; (previden) prudent, circonspect, précautionneux

    na varnem hors d'atteinte
    na varnem pred à l'abri de, à couvert de, assuré contre
    varen kraj lieu sûr
    varen pred ognjem à l'épreuve du feu, réfractaire, ignifugé
    pupilarno varen placement sûr (ali de tout repos, de père de famille)
    tam človek ni varen on y risque sa vie (ali familiarno sa peau)
    varno hoditi marcher avec précaution (ali prudence, circonspection)
  • vasováti

    vasovati pri kom veiller, faire la veillée chez quelqu'un
    hoditi vasovat h komu aller voir, aller veiller chez quelqu'un; rendre visite à sa bien-aimée (en cachette), faire la cour
  • vèn adv.

    1. fuori:
    hoditi ven in noter andare dentro e fuori
    vsi ven! tutti fuori!
    trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

    2. fuori (di casa, all'estero):
    pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
    biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
    pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
    igre iti ven z adutom giocare l'atout
    pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
    pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
    pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
    pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
    ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
    ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
    na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli
  • venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

    ne pas venir ne priti, izostati
    venir en courant priteči
    venir en voiture pripeljati se
    venir voir quelqu'un obiskati koga
    faire venir le médecin poklicati zdravnika
    faire venir quelque chose naročiti si kaj
    venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
    l'année qui vient prihodnje leto
    les générations à venir bodoče generacije
    il vient d'arriver pravkar je dospel
    vient de paraître pravkar izšlo
    s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
    il me vient à l'épaule on mi sega do rame
    venir à bout de uspeti, triumfirati nad
    venir à son but doseči svoj cilj
    venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
    en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
    en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
    venir à point ravno prav priti
    en venir là odločiti se za to
    en venir à la force uporabiti silo
    venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
    venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
    venir à rien propasti, propadati
    en venir à priti do
    ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
    laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
    voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
    ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
    se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)
  • venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

    venir bien pristati (obleka)
    no me viene to mi ni prav
    viene borracho čisto pijan je
    la República por venir bodoča republika
    verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
    hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
    viene en el diario je v časopisu
    ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
    al venir él ob njegovem prihodu
    venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
    ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
    ¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
    ¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
    ¡venga esta carta! daj mi to pismo!
    ¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
    venir a: venir al mundo na svet priti
    le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
    ¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
    hacer venir al suelo na tla vreči
    vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
    venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
    por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
    viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
    vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
    venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
    viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
    venir de: de ello viene iz tega sledi
    venir de hacer pravkar napraviti
    venir en: venir en ayuda priti na pomoč
    no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
    cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
    vino en declarar que končno je izjavil, da
    vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
    ¡venga por acá! pridite semkaj!
    venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
    venir corriendo priteči
    venir volando prileteti
    viene cansado utrujen je
    vengo herido ranjen sem
    venir molido do smrti sem utrujen
    eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
    venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
    venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
    venirse a alg. napasti koga
    venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
    la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
    venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
    venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)
  • verkehren Verkehrsmittel: voziti; Menschen: obiskovati; geschlechtlich: občevati; verkehren mit vzdrževati stike z, družiti se z; verkehren in redno hoditi v; ins Gegenteil verkehren preobrniti; sich verkehren in sprevreči se v
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vkréber en montant, à la montée

    vkreber hoditi monter
  • vléči to draw, to drag; to pull, to haul; to lug; to trail; to stretch; (mrežo) to trawl; (po blatu) to draggle; (ladjo) to take in tow; (zavlačevati) to protract

    vléči se to drag (oneself); to trail; (zaostajati) to straggle; (zavlačevati se) to drag on; (težko hoditi) to trudge
    vléči noge za seboj pri hoji to scuff
    vléči vrv to haul at a rope
    to bo vleklo (figurativno) this will be a point of attraction
    vléči koga za nos (figurativno) to make a fool of someone, to lead someone by the nose
    vléči na uho (figurativno) to listen to
    krilo se ji vleče po tleh her skirt trails on the ground
    ta dimnik ne vleče this chimney does not draw
    tukaj vleče (je prepih) there is a draught here, it is draughty here
    vléči na zeleno (barvo) to incline to green
    vléči dreto (smrčati) to snore
    prav nič me ne vleče, da bi šel I don't feel the least urge to go
    vojna se vleče the war is dragging on
  • vod|a1 [ô] ženski spol (-e …)

    1. das Wasser
    … vode Wasser-
    (analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
    nivo vode der Wasserspiegel
    (v krasu Karstwasserspiegel)
    odvajanje vode die Entwässerung
    zaščita vode der Gewässerschutz

    2.
    brakična voda Brackwasser
    jezerska voda Seewasser
    morska voda Meerwasser
    sladka voda Süßwasser
    slana voda Salzwasser
    ledena voda Eiswasser
    mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
    ponikajoča voda Sickerwasser
    površinska voda Oberflächenwasser
    pronicajoča voda Drängewasser
    rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
    stoječa voda stilles Wasser
    talna voda Grundwasser
    tekoča voda Fließwasser
    termalna voda Thermalwasser
    vodovodna voda Leitungswasser
    zdravilna voda Heilwasser
    živa voda Lebenswasser
    voda iz izvira Quellwasser
    voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
    voda iz vodnjaka Brunnenwasser

    3.
    mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
    topla voda warmes Wasser, Warmwasser
    mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
    vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
    namizna voda Tafelwasser
    neprečiščena voda Rohwasser
    pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
    porabna/tehnična voda Brauchwasser
    rabljena voda Spülwasser
    sveža voda Frischwasser
    tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
    umazana voda Schmutzwasser
    voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
    voda od pomivanja posode das Spülwasser
    voda za čaj Teewasser
    voda za gašenje Löschwasser
    voda za kopanje Badewasser
    voda za oskrbo Versorgungswasser
    voda za umivanje Waschwasser

    4.
    religija blagoslovljena voda Weihwasser
    krstna voda Taufwasser

    5.
    figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

    6.
    vode množina Wasser množina, das Wasser
    (globinske das Tiefenwasser)
    odpadne vode das Abwasser
    padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
    |
    to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
    voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
    bati se vode wasserscheu sein
    vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
    ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
    do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
    piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
    nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
    ki veže vodo wasserbindend

    brez vode wasserlos
    potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
    figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

    iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda2

    na vodi auf dem Wasser
    pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
    pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
    figurativno čutiti na vodi vorausahnen
    smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
    tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

    nad vodo über Wasser
    držati se nad vodo sich über Wasser halten

    ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
    biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
    ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

    iti po vodo Wasser holen
    figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

    po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
    po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
    medicina hoditi po vodi Wasser treten
    hoja po vodi das Wassertreten
    plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
    potreba po vodi der Wasserbedarf

    pod vodo unter Wasser, getaucht
    biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

    strah pred vodo die Wasserscheu

    v vodo ins Wasser
    pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
    skoki v vodo šport das Wasserspringen
    spustiti v vodo ribe: einsetzen
    vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

    v vodi im Wasser
    kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
    kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    namakati/namočiti v vodi wässern
    obstojen v vodi wasserbeständig
    (v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
    prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
    topen v vodi wasserlöslich
    netopen v vodi wasserunlöslich
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

    z vodo mit Wasser
    bogat z vodo wasserreich
    britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
    hlajen z vodo wassergekühlt
    jarek z vodo der Wassergraben
    preskrba z vodo die Wasserversorgung
    (individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
    zasičenost z vodo die Wassersättigung
    razredčiti z vodo wässern
    reven z vodo wasserarm
    stiska z vodo die Wassernot
    zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

    za vodo für das Wasser, fürs Wasser
    brizgalna za vodo die Wasserspritze
    cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
    kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
    kozarec za vodo das Wasserglas
    neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
    prepusten za vodo wasserdurchlässig
    tank za vodo der Wassertank
    vedro za vodo der Wassereimer
    vrč za vodo der Wasserkrug
    zbiralnik za vodo der Wasserbehälter
  • vrat|a1 srednji spol množina

    1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
    … na vratih Tür-
    (gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
    zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
    odpiralnik vrat der Türöffner

    2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
    figurativno nebeška vrata Himmelspforte
    vrata pekla Pforte zur Hölle

    3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

    4. pomorstvo der Einstieg
    krmna vrata Heckpforte
    premčeva vrata Bugtor
    dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
    (na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

    5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

    6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

    7.
    odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
    dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
    zaprta vrat eine verschlossene Tür
    ledeniška vrat geografija das Gletschertor
    logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
    |
    pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
    gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

    do vrat bis zur Tür
    do vrha vrat stoji voda: türhoch

    med vrati zwischen Tür und Angel

    na vrata an die Tür
    potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

    na vratih an der Tür
    biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

    od vrat von der Tür
    od vrat (naprej) von der Tür an
    od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
    hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

    pod vrati unter der Tür (durch)
    špranja pod vrati die Türritze

    pred vrata vor die Tür
    postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

    pred vrati vor der Tür
    pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
    biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

    skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
    skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
    vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
    vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

    z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
    (tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
    za vrati hinter der Tür
    za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
    zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung