Franja

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

singultus -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; po ljudski etim. naj bi izhajala iz gluttiō (in morda gula), po drugi razlagi naj bi šlo za frequ. k *singulere (iz singulus) „posamezno hropenje“ ali „spahovanje“, vendar podobnih paralel ni mogoče najti; po tretji razlagi naj bi beseda (morda) izhajala iz *sm-g- skupaj in *glutus (sor. z gula))

1. ihtenje, ihta, hlip(t)anje, kolc(anje): multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuisti Ci., singultu medios impediente sonos O., singultuque pias interrumpente querellas O., singultus frequens Lucr., pectus atque ora singultu quatiens T.; pesn. pogosto v pl.: mitte singultus H. pusti ihto (jok), pleno singultibus ore O., frigiduli singultus Cat.

2. occ.
a) kot bolezen kolc(anje), podrigavanje, riganje, spahovanje, singúltus, starejše kolcavica, klipavica: Sen. ph., Plin., Ps.-Q. (Decl.).
b) hropenje, hropot umirajočih: Sen. ph., longis singultibus ilia pulsat V.; tudi o konjih: ilia singultu tendunt V.
c) o podobnem glasu α) živali αα) kokanje, kvokanje, klokanje, klokotanje, kokodakanje, kokodajs(k)anje, kropanje kokoši: Col. αβ) krakanje vran: Plin. β) vode klokanje, klokotanje, žuborenje: Plin. iun.

sobrīnus -ī, m (iz *su̯esrīnos, sor. s soror [iz *su̯esōr]; prim. sl. sestrin, lit. sesrynai bratranci, striniči) bratranec, sestrìč, strínič (strinìč), séstrnič, séstrnik, sestrânec, sestrânič: Ter., Dig., Tert., P. F. idr.; k temu fem. sobrīna -ae, f sestríčna, brátranka (bratránka), sestrán(k)a, strníčna: T., Dig., factum: quod [ego] aegre tuli: nam mihi sobrina Ampsigura tua mater fuit Pl.; sobrini sunt ex duabus sororibus, consobrini ex fratre et sorore Don., consobrini et sobrini Ci. prvi in drugi bratranci (sestriči).

soi [swa] pronom sebe; sebi

chez soi doma
sur soi pri sebi
un chez soi dom
un autre soi-même drugi jaz, zelo dober prijatelj
amour masculin de soi samoljubje
cela va de soi to se razume samo po sebi
prendre sur soi (figuré) vzeti nase
revenir à soi priti zopet k sebi
charité bien ordonnée commence par soi-même (proverbe) vsak je sebi najbližji

solicitor [səlísitə] samostalnik
pravno nižji odvetnik, pravni zastopnik (ki ne sme zastopati pravnih primerov pred rednimi sodišči)
ameriško, sleng agent, nabiralec

pravno Solicitor General drugi najvišji državni pravdnik; ameriško namestnik pravosodnega ministra

sollemnis (s soobl. sōlemnis in sōlennis) -e, adv. sollemniter, sōlemniter, sōlenniter (sollus [stlat.] = totus; drugi del te besede etim. ni dokončno potrjen; po nekaterih = lat. annus, po drugih sor. z osk. amnúd [iz debla amb-] = circuitu)

1. vsako leto se ponavljajoč, vsakoleten: Val. Max., Serv. idr., sacra Ca., Lex ap. Ci., sollemne et statum sacrificium Ci., sacrificia solemnia Ci., sollemnia sacrificia L., dies, qui quasi … sollemnes apud omnes sunt … celebrati Ci., statum iam ac prope sollemne in singulos annos bellum L., sollemnīs dapes V.

2. meton.
a) slovesen, slavnosten, prazničen, prazniški, svet: Aug., Tert. idr., ludi Tab. XII ap. Ci., L., O., sollemnis coetus ludorum Ci., sacrum Sen. tr., sicuti in sollemnibus sacris fieri consuevit S., curarit sollemnia sacra Lucr., sollemni more sacrorum Lucr., sollemnes epulae Ci., T., religiones Ci., sollemnia verba Ci., O., vota, dona, arae V., pompa V., Amm., ignis, festum, circus, preces O., cum sollemni habitu L., carmen H., dies … sollemnis mihi sanctiorque paene natali proprio H., dies sollemnes Suet. zaročni dnevi, dnevi zaroke, sacramentum T., auspicia Cl., solemnissimas preces de casto praefatus ore Ap., die solemnissimo natali meo Fr., omnibus sollemniter peractis L., convivium sollemniter instituit Iust., lusus iste, quem … solemniter celebramus Ap.
b) običajen, navaden, ustaljen, vsakdanji: officium Ci., iter sollemne, legitimum, necessarium Ci., sollemnis militum lascivia L., sacra deosque dabo; socer arma Latinus habeto, imperium sollemne socer V., Romanis sollemne viris opus H., Romae dulce diu fuit et sollemne H., sollemnis gloria Ph., mos Suet., cursus Suet., Cl., spectari sollemne olim erat Suet. ali sollemne nobis fuit agitare Gell. je bila navada, je bilo v navadi, sollemnis via Amm. obča, splošna, solemniter se purificantes, solemniter aquā circumspergi Plin. ali transmisso sollemniter Tiberi Amm. ponavadi, običajno, kakor je navada.
c) prav(šnj)i, (pravno)formalen, predpisan, določen, ustaljen: numerus testium Dig., sollemniter cavere, iurare Dig. v skladu z vsem, držeč se pravnih formalnosti. — Od tod subst. sollemne (sōlemne, sōlenne) -is, n

1. slavnost, slovesnost, svečanost, v pl. tudi slovesni običaji: sollemne antiquissimum, sollemne allatum ex Arcadia, sollemne clavi figendi, ludorum, Nemeorum, auspicandorum comitiorum L., soli Fidei sollemne instituit L., iam redeunt iterum sollemnia (sc. Isidis) nobis Pr., Claudio funeris sollemne celebratur T., ludos sollemnibus addere L., sollemnia funerum, pietatis, nuptiarum T., sollemnia Quinquatruum, triumphi Suet., sollemnia magna Iuv.

2. occ. v pl.
a) slovesne daritve, slovesne žrtve: tumulo referunt sollemnia V., tumulo sollemnia mittent V., extis sollemnium vesci L.
b) slovesne čestitke, slovesna voščila: sollemnia incipientis anni Kalendis Ianuariis epistulā precari T. pis(me)no voščiti srečo za novo leto, pis(me)no čestitati.

3. navada, običaj, šega: nostrum illud sollemne servemus Ci., mos … inter cetera sollemnia manet L., mansit sollemne, ut … L., repeterent sollemnia T. naj se znova lotijo običajnega dnevnega dela; sollemne habere z inf. Plin. navado imeti, biti vajen: annua solemnia Amm. letno dani; pesn.: sollemnia (acc. pl. nam. sollemniter) insanire H. na čisto navaden način.

4. v pl. oblíčnosti, formalnosti: sollemnia iuris Dig. pravne obličnosti, testamenti Dig.

some [sʌm]

1. pridevnik
neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
for some time nekaj časa
in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
to some extent do neke mere, nekako
some day nekega dne
some few maloštevilni, majhno število
some girl! čedno dekle!
some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
some time enkrat
some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
I call that some poem! to (pa) je pesem!
that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

2. zaimek
katerikoli, neki, nekateri
ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

some ... some eni ... drugi
some of it nekaj tega
some of them nekateri od njih
some of these days te dni, v kratkem, kmalu
some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

3. prislov
nekaj; precéj, zelo

that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)

somebody [sʌ́mbədi] samostalnik
nekdo; pomembna (važna) oseba (množina somebodies)

somebody else nekdo drugi
ask somebody else vprašaj koga drugega!
he is somebody now on je zdaj pomembna oseba
they think they are somebodies mislijo, da so nekaj (da so važne osebnosti)

son [sʌn] samostalnik
sin
figurativno sin, potomec

son and heir naslednik, najstarejši sin (in dedič)
son-of-a-bitch vulgarno pesjan, lopov
son-in-law zet
Son of God cerkev Jezus, sin božji
the Son cerkev Sin (drugi v sv. trojici)
son of a gun sleng pridanič, ničvrednež; fant(alin)
son of Mars vojščak
sons of men človeški rod
son of the soil poljedelec, kmet; domorodec
son of toil delavec
the sons of Apollo Apolonovi sinovi, pesniki
every mother's son (of us) vsakdo (od nas)
grand son vnuk
step son pastorek

son, són moški spol glas, zvok, ton; figurativno govorica; pretveza

a son de guitarra ob spremljavi kitare
en son de na način kot
en son amistoso na prijateljski način
en son de reproche očitajoče
bailar al son que (le) tocan (fig) svojim dohodkom primerno živeti; plesati, kot drugi hočejo
lo tomó en son de broma vzel je to za šalo
sin son brez vzroka
sin ton ni son vse križem, nesmiselno, na slepo
¿a son de qué? ¿a qué son? zakaj?

sósed neighbour

brez sósedov neighbourless
najbližji sósed one's nearest neighbour, next-door neighbour
sósedje pl neighbourhood
prvi (drugi) sósed the nextdoor (the next-door but one) neighbour
moj sósed pri mizi the man sitting next to me at table
moj desni (levi) sósed my right-hand (left-hand) neighbour
delati, napraviti kot dober sósed to act in a (good-) neighbourly way

sous-ordre [suzɔrdrə] masculin podrejen nameščenec

créancier masculin en sous-ordre upnikov upnik
en sous-ordre v drugi vrsti, v drugem redu

soutien [sutjɛ̃] masculin opora (tudi figuré); figuré podpora, podpornik; hranitelj, oskrbovalec, vzdrževatelj

soutien de famille vzdrževalec, rednik družine
ce parti apportera son soutien au gouvernement ta stranka bo podprla vlado
unité féminin de soutien (militaire) enota, ki pride na pomoč kaki drugi vojaški enoti
se faire le soutien d'une cause podpreti, braniti, ščititi neko stvar

speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. far partire; partire:
voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

4. indurre; pejor. traviare:
fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

5. pren. soffiare; sedurre:
speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scivolare, slittare

2. passare con forza, a stento

spét adv.

1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male

splay [spléi]

1. samostalnik
arhaično poševna ploskev zidu (of the window okna)

2. pridevnik
širok in ploščat; poševen, ukrivljen, nagnjen, na ven obrnjen (o stopalu); neroden, okoren

3. prehodni glagol
poševno položiti, dati poševno obliko
veterina izpahniti
neprehodni glagol
imeti poševno odprtino; izpahniti se (zlasti konjska rama)

a splayed window okno, ki je na eni strani zidu širše kot na drugi

sporèd (-éda) m

1. programma, calendario:
prvi, drugi radijski spored primo, secondo programma (radiofonico)
televizijski spored programma televisivo
biti na sporedu essere in programma, venir trasmesso
šport. spored tekem il calendario degli incontri, delle partite

2. (besedilo nastopa, oddaj) programma; locandina; (gledališki lepak, program glasbene, gledališke, filmske sezone) cartellone:
biti (še) na sporedu tenere il cartellone

spreobrnit|ev ženski spol (-ve …) die Bekehrung
spreobrnitev k drugi veri die Konversion

squāmātus 3 (squāma) lúskast, luskínast, lúskav, luskàt: amator Tert., lorica Vulg. luskinast oklep; subst. squāmātus -ī, m neka riba, morda = squatus: Isid. (drugi bero squatus).

stalticus 3 (tuj. σταλτικός) pritezen, pritegovalen, zoževalen, skrčevalen, zategovalen ali pa daveč, davilen, zagolten: cucurbitae Th. Prisc.; subst. n. pl.: cetera staltica Th. Prisc. drugi pritezni ali davilni pripomočki, druga pritezna ali davilna sredstva.