Franja

silver¹ [sílvə]

1. samostalnik
srebro; srebrni denar; srebrni jedilni pribor, srebrna posoda; srebrn sijaj (barva)
fotografija srebrni nitrat

German silver, nickel silver zlitina nikla za jedilni pribor, nepravo srebro
loose silver posamezni srebrni kovanci, srebrn drobiž
he gave me two pounds in silver dal mi je dva funta v srebrnem denarju
her uncle gave her most of his silver stric ji je dal večino svoje srebrnine

2. pridevnik
srebrn, srebrnkast; (glas) zvonek
figurativno srebrn (25-letni jubilej; plasiran na drugem mestu)

silver alloy srebrna zlitina
the silver age srebrna doba; doba rimske književnosti po Avgustu
silver basis ekonomija srebrna valuta
silver ore srebrna ruda
silver studded s srebrom okovan ali obšit
a silver tone srebrn, zvonek glas
silver standard srebrna vrednota
Silver State vzdevek za državo Nevado ali Colorado v ZDA
a silver-tongue pogovorno oseba, ki zna dobro govoriti
to have a silver tongue biti dober, vešč govornik
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno biti rojen pod srečno zvezdo
every cloud has its silver lining figurativno vsaka nesreča ima nekaj tolažilnega, ni nesreče brez sreče

slúžben officiel, d'office, de service

službeni čas temps moški spol (ali heures ženski spol množine, années ženski spol množine) de service
službena doba durée ženski spol (d'exercice) des fonctions
službena dolžnost devoir moški spol (ali obligation ženski spol) de service (ali d'une charge, d'une fonction), devoir professionnel, obligation professionnelle
službeni nastop entrée ženski spol en service (ali en fonction, en charge)
službena obleka tenue ženski spol de service, uniforme moški spol
službeno osebje personnel moški spol (de service)
službeno potovanje voyage moški spol en service commandé (ali officiel), mission ženski spol
službeni predpis règlement moški spol (de service), (vojaško) consigne ženski spol
službeno zadržan retenu par le service, empêché pour une raison de service

spawning [spɔ́:niŋ]

1. samostalnik
drstenje

2. pridevnik
drsteč se
figurativno plodovit, hitro se množeč

spawning place drstišče
spawning time čas (doba) drstenja

spočéten (-tna -o) adj. di concepimento; ekst. fecondo, di fecondità:
spočetna doba ženske periodo di fecondità della donna

spodnja kreda stalna zveza
geologija (geološka doba) ▸ alsó kréta

spodnji karbon stalna zveza
geologija (geološka doba) ▸ alsó karbon

spraševanj|e srednji spol (-a …) das Fragen, Befragen, die Fragestellung; dolgo, zoprno: die Fragerei; za ugotavljanje javnega mnenja ipd.: die Befragung; das Frage-und-Antwort-Spiel
doba spraševanja das Fragealter

srebŕn (made of) silver; silvery

srebŕna doba silver age
srebŕn (zvonek) glas silvery tone
srebŕn novec silver coin, silver money
srebŕna jelka silver fir
srebŕna lisica zoologija silver fox
srebŕna folija (staniol) silver foil
srebŕna kopel fotografija silver bath
srebŕna poroka silver wedding
srebŕn papir silver paper
srebŕna posoda silver, silver plate
srebŕna (okrasna) ribica silver fish, silversides
srebŕna ruda silver ore
srebŕn sijaj silveriness
srebŕna ura silver watch
srebŕna valuta silver currency, silver standard
srebŕna zlitina silver alloy
srebŕn zven silvery sound
srebŕna žica silver wire
srebŕnih las silverhaired
dal mi je dva funta v srebŕnem denarju he gave me two pounds in silver

srednj|i [é] (-a, -e) der/die/das mittlere, Mittel-; po velikosti: mittelgroß, po teži/težavnosti: mittelschwer; (povprečen) durchschnittlich, Mittel-, Durchschnitts-; (člen das Mittelglied, del der Mittelteil, das Mittelstück, glas die Mittelstimme, možgani anatomija das Mittelhirn, napadalec šport der Mittelstürmer, obrat der Mittelbetrieb, pas der Mittelstreifen, razred die Mittelklasse, tečaj der Mittelkurs, val elektrika die Mittelwelle, črta die Mittellinie, kamena doba die Mittelsteinzeit, gradbeništvo, arhitektura ladja das Mittelschiff, postaja die Mittelstation, pločevina das Mittelblech, pot der Mittelweg, stopnja die Mittelstufe; čas die Durchschnittszeit, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit)

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

star¹ (-a, -o)

1. (prileten) alt, betagt, bejahrt; zelo: hochbetagt; (postaran) alt, gealtert

2. (izkušen) erfahren (ribič ein erfahrener Angler)

3. (ne svež) sledovi, rana, riba: alt, žemlja: altbacken; (odložen) obleka: abgelegt; (ponošen) abgetragen

4. Alt- (kamena doba die Altsteinzeit, pogodba der Altvertrag, zgradba der Altbau, zlato Altgold, bremena/grehi Altlasten množina, sneg der Altschnee)

5.
stara šola die alte Schule
v stari moči zemlja: agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

staréjši (-a -e) adj.

1. komp. od star più vecchio, più anziano; maggiore; senior:
njen starejši brat il suo fratello maggiore
umrl je Anton Kogoj starejši è morto Anton Kogoj senior
Plinij starejši Plinio il vecchio

2. anziano:
dom starejših občanov casa di riposo per anziani; pejor. ospizio dei vecchi

3. anteriore, (più) vecchio:
starejše izdaje klasikov le edizioni anteriori dei classici
starejša slovenska literatura la letteratura slovena dei primordi
arheol. starejša kamena doba paleolitico
otr. starejši brat tato

stažístovski probationary; on probation

stažístovska doba probationary period

stone¹ [stóun]

1. samostalnik
kamen; drag kamen; koščica (sadja), peška; zrno toče
medicina (ledvični, žolčni, v mehurju) kamen; utežna mera (14 funtov, 6,35 kg); (spominski, mejni, nagrobni) kamen; brus, osla; mlinski kamen
množina, vulgarno modo

a stone of cheese 7,26 kg sira
a stone of meat (fish) 3,63 kg mesa (rib)
stone's throw (cast) daljava, do katere se lahko vrže kamen; lučaj, domet kamna; majhna oddaljenost
artificial stone cement
Cornish stone kaolin
gall stone medicina žolčni kamen
grave stone nagrobni kamen
grind stone mlinski kamen
hearth stone kamnito podnožje ognjišča
holy stone mehak peščenec za čiščenje palube
meteoric stone meteorit
mile stone miljnik; mejnik
paving stone tlakovalna kocka
philosophers' stone kamen modrih
precious stone dragulj
rocking stone majav kamen
rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek
the Stone Age kamena doba
shower of stones ploha, dež kamenja
stocks and stones nežive stvari
to break stones tolči, drobiti, razbijati kamenje
to cast (to throw) stones at s.o. obmetavati koga s kamenjem, figurativno zmerjati, sramotiti, grajati, obrekovati koga
stones will cry out figurativno krivica, ki vpije v nebo
to be cut for the stone biti operiran zaradi (žolčnega, ledvičnega itd.) kamna
some of the stones were the size of a pigeon's egg nekaj zrn toče je bilo velikosti golobjega jajca
to give a stone and a beating šport, pogovorno z lahkoto premagati
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to give a stone for bread figurativno posmehovati se, namesto da bi pomagali; nuditi nesprejemljivo pomoč
to harden into stone okamneti (tudi figurativno)
to kill two birds with one stone ubiti dve muhi z enim udarcem
not to leave a stone standing ne pustiti kamna na kamnu
to leave no stone unturned figurativno vse poskušati, vse možno napraviti
those who live in glass-houses should not throw stones naj ne grajajo tisti, ki sami niso brez graje; kdor druge kritizira, se sam izpostavlja kritiziranju
to mark with a white stone z belo kredo (v dimniku) zapisati, obeležiti (dan) kot važen (slavnosten, prazničen)

2. pridevnik
kamnit; lončen

stone mug lončen vrček

storm¹ [stɔ:m] samostalnik
nevihta (tudi figurativno)
vihar, neurje, huda ura, močan veter; naliv, toča, snežni vihar
figurativno burja; hrup, hrušč, direndaj, vpitje, razbur jenje
vojska napad (na utrdbo), juriš

storm and stress literature Sturm und Drang, čas vrenja idej in nemirov
a storm of abuse ploha psovk, žalitev
a storm of applause vihar odobravanja
a storm of bullets toča krogel
a storm in a teacup vihar v kozarcu vode, figurativno mnogo vika, veliko razburjenje zaradi malenkosti, za nič
a time of storm and stress razburkana doba
to stir up a storm dvigniti vihar
to take by storm zavzeti z jurišem (tudi figurativno)
after storm comes a calm za dežjem pride sonce

summa -ae, f (subst. f. adj. summus)

1. najvišje mesto, prvo mesto, prvenstvo: solus summam habet hic apud nos Pl., qui (sc. equites Romani) vobis ita summam ordinis consilique concedunt, ut … Ci. prvo mesto v stanu in pri posvetovanju.

2. (pri računanju, štetju, številjenju) skupno število, vsota, seštevek, skupni znesek, ves znesek, izid, rezultat, súma, fácit: quanta istaec hominum summast? Septem milia Pl., summa litium Ci., summa omnium fuerunt ad milia CCCLXVIII C. vseh skupaj je bilo … , quarum omnium rerum (= quorum omnium hominum) summa erat capitum Helvetiorum milia CCLXIII … C., summam subducere ali facere ali conficere Ci. ves znesek povze(ma)ti, kaj sešte(va)ti, addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.; pren.: omnem meorum maerorum summam edictavi tibi Pl., rationibus subductis summam feci cogitationum mearum omnium Ci. ep., propositā vitae eius velut summā partes singillatim … exsequar Suet., summa summarum Pl., Lucr., Sen. ph. ali summa summaï (= summae) Lucr. vsota vseh vsot, glavna posledica vsega (tega), glavni posledek vsega (tega); occ.
a) denarna vsota, novčna vsota, denarni znesek, denar: Ph., Plin. idr., de summa nihil decedet Ter., pecuniae summa praegrandis Ci., parvula summa Sen. ph. neznatna vsota, vsotica denarja, summam pecuniae augere L. ponudbi dodati, hac summā redempti L., creditor totius summae Q., actorem summarum … in cubiculum vocavit Suet.
b) množica, mnoštvo, grmada, starejše mnóž: mali, praedae Ci., summa copiarum L.

3. metaf.
a) vrhunec dovršenosti, vrhunec popolnosti, dovršenost, popolnost: ad summam operis perducere Q., huic studium et incrementum dederit utilitas, summam ratio et exercitatio Q., cum existimem … nec ad ullius rei summam nisi praecedentibus initiis perveniri Q.
b) glavna stvar, glavna točka, glavna vsebina, glavni predmet, bistvo, poglavitni smoter, zadnji namen, cilj in konec: in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci., leges autem a me edentur non perfectae … , sed ipsae summae rerum atque sententiae Ci., lectis rerum summis L., summa universi belli L., querelarum L., postulatorum L. glavne terjatve, propositorum Iust., epistulae Cu., hoc caput, … haec belli summa nefandi V. cilj in konec.
c) celota, skupnost, celotnost, vkupnost, celokupnost, skupek, obseg, obsežek: virium Cu., summā omnia constant O. v vsem, vitae summa brevis H. celota = vsa doba kratkega življenja, pertinet ad summam Q., summa exercitūs C. vodstvo vse vojske, vrhovno vodstvo vojske, vrhovno poveljstvo nad vojsko, summa belli C., N. vodstvo vse vojne, vrhovno poveljstvo v vojni, summa imperii C. vrhovno poveljstvo (poveljništvo), nadpoveljstvo, summa imperii maritimi (na morju) N., summa imperii custodiae N. vrhovno nadzorstvo nad jetniki, unius summa imperii Iust. celotnost vladarstva, summa (omnium) rerum ali rerum summa vrhovno vodstvo vseh stvari, poseb. vojne, vsa oblast, najvišja (vrhovna) oblast: ad te summa solum … omnium rerum redit Ter., is, qui summam rerum administrabat Ci., alter (sc. imperator) libere ad summam rerum consulere debet C., quorum (sc. principium) ad arbitrium iudiciumque summa omnium rerum consiliorumque redeat C. zadnja odločitev pri posvetovanju in dejanju, rerumque summa ad Antipatrum defertur N., de summa rerum decernere L. ali certare T., rerum consule summae O. za vesoljni svet; včasih je summa rerum = skupni položaj, splošni položaj: consilium de summa rerum Beryti habitum T.; discrimen summae rerum L. vse državne blaginje, poscit summam sceleris T. vrhovno vodstvo, summa victoriae C. popolna odločitev; haec summa est; hic nostri nuntius esto V. to je skupek (obseg) mojega naročila; ad summam nihil proficere Ci. ali nihil in summam proficere T. v vsem, nihil proficere in summam belli L. ali pacis T. v vsem za vojno (mir), glede na vojno (mir) ne opraviti (doseči) ničesar. Adv.
a) ad summam Ci. v vsem, skratka, sploh;
b) in summā Ci., Plin. iun., T. v vsem, (v)obče, skratka, sploh; poznolat. in summa = naposled: in summa victus occumbit Iust.

súšen dry; rainless; arhaično droughty

súšna doba dry spell

súšen

sušna doba saison sèche

súšen

sušna doba temporada f seca

synodique [sinɔdik]

1. religion sinodalen, sinodski; masculin delo, v katerem so zbrani sinodski sklepi

2. astronomie sinoden

période féminin synodique d'une planète doba, ki loči dve zaporedni konjunkciji nekega planeta s Soncem