Franja

hemmungslos neobrzdan, brez zadržkov, brezobziren

henkellos brez roča

herrenlos brez gospodarja; nikogaršnji

herumhängen^* viseti okoli; figurativ biti brez volje, viseti

hiō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. zijati, zevati, odprt biti: Lucr., Col., Lucan., Suet., Amm., concha hians Ci., hiavit humus multa S. fr., venas adstringit hiantīs V. zevajoče, nec flos ullus hiat pratis Pr., oculi hiantes Pl. odprte, Plin., ipse (chamaeleon) hianti semper ore Plin., hianti ore aquam captare Cu., ossa hiantia Iuv.

2. occ. usta (žrelo, kljun) odpirati, zevati: leo hians inmane V., Umber (canis) haeret hians V. hlastajoč, pars tollere vocem … clamor frustratur hiantes V., unde datum sentis lupus hic Tiberinus an alto captus hiet … ? H., hianti mella dare Val. Fl., hiat ceu pullus Iuv.

3. metaf.
a) usta odpirati, zijati α) od želje po čem = hrepeneti —, hlepeti —, koprneti —, hlastati po čem, poganjati se —, željno si prizadevati za kaj: Sen. ph., Ap., utrum ea domus hiare … ac poscere aliquid videtur Ci., Verrem avaritiā semper hiante … fuisse Ci., emptor hians H. hlasten, corvus hians H. (o lovcu na dediščine) hlasten, hiantes … cupiditates T. nenasitne. β) od strmenja = (o)strmeti —, prevzet biti nad čim, (za)čuditi se čemu, nad čim, osupniti: hunc plausus hiantem … corripuit V., vulgus ad magnitudinem praemiorum hiabat T. γ) od dolgega časa = zijala prodajati, zijati: honor lacerabat hiantem desidiā populum Sil.
b) (o govoru) = ne skladati se, biti neskladen, biti brez zveze: hiantia loqui Ci., hians oratio Q., hians compositio T.; poseb. o zevu (hiatus) v govoru: quae (vocalium concursiones) vastam atque hiantem orationem reddunt Corn. „zevajoč“, poëtae, ut versum facerent, saepe hiabant Ci. so dopuščali zev, oratio hiat, cum concursus vocalium accedit Q. —

II. trans. kaj z odprtimi usti na dan spraviti =

1. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, ex ore cruores saucia tigris hiat Val. Fl.

2. izustiti, reči (izpod krinke), (iz)dahniti: fabula seu maesto ponatur hianda tragoedo Pers., tacitā carmen hiare lyrā Pr.

hip⁵ [hip] pridevnik
ameriško, sleng vpeljan, posvečen (v kaj); brez iluzij

hirnlos neumen, brez možganov

hīrsūtus 3 (gl. hircus)

1. sršast, sršeč, razmršen, razkuštran, kosmat, ščetinast
a) o stvareh: Col., Amm., supercilium V., comae O., Cu., crines, barba O., hirsuta saetis leonis vellera O., h. collum Iuv., hirsuta barbis cutis Prud.; pesn.: h. imagines O. podobe starih Rimljanov.
b) o bitjih: cristā hirsutus equinā V., h. canis, leo, h. ferae O., hirsutus corpore cānīs (sc. capillis) O., feminae toto corpore hirsutae Mel., h. capella Iuv., h. senex Suet., (Caligula) capillo raro … , hirsutus cetera (sicer) Suet., hirsutos (= incomptos) cum sperneret olim gens vicina procos Sil., hirsuti capillis Amm.; enalaga: Hiemps, canos hirsuta capillos (gr. acc.) O. z razmršenimi belimi lasmi, hirsutus amictu O. v hrapavi (raskavi) obleki.

2. bodeč, bodljiv: aliae (animantium) spinis hirsutae Ci., h. frondes V. listje trnovih grmov, castaneae, vepres V., folia Ap., h. folia hirsutiora Plin.

3. metaf. grób, surov, brez lipša, neotesan, preprost: Getae O., nihil est hirsutius illis (Eunii annalibus) O., peccata malis hirsuta doloribus Prud.

hladòvina ž
1. senca: skloniti se -u; debela hladovina prijetna senca, lenarjenje
2. hlad: večernja, jutranja hladovina
3. lenuh: što ne radiš, hladovino jedna!
4. sinekura, služba brez dela: lijepo se zavukao u -u

Hocker, der, (-, -s) stolček, stol brez naslonjala; vom Hocker reißen presenetiti, navdušiti; locker vom Hocker improvizirano, brez priprav

höckerlos brez grbe

hoffnungslos brezupen; brez upanja

hòkla ž, hòklica ž (n. Hocker, Hockerl) nizko pog. stolček brez naslonjala: ona je u kuhinji sjedila na -i

homeless [hóumlis] pridevnik
brez doma, brezdomen

homme-tronc [-trɔ̃] masculin pohabljenec brez rok in nog

hoodless [húdlis] pridevnik
nepokrit, brez kapuce

hornless [hɔ́:nlis] pridevnik
brez rogov

horro osvobojen, prost; neoviran; nenabit, prazen; brez skrbi; jalov

horseless [hɔ́:slis] pridevnik
brez konja

houseless [háuslis] pridevnik
brez hiše, brez doma; nenaseljen