dissideō -ēre -sēdī (—) (dis in sedēre) „narazen sedeti“, od tod
1. ločen, oddaljen biti: Cl., omnem … sceptris (dat.) terram quae libera nostris dissidet externam reor V., quantum Hypanis Veneto dissidet Eridano Pr., ab omni dissidet turba procul Sen. tr., qui partitis dissederat ante maniplis Sil.; occ. raz(po)tegnjen biti: si toga dissidet impar H. če je toga poševno potegnjena, inaequalia dissident supercilia, supercilia dissidentia Q. narazen stoječe (naspr. constricta).
2. pren.
a) (o bitjih) ne skladati se, ne strinjati se, drugače misliti, drugačnega mnenja biti: de re una dissident, de ceteris congruunt Ci., cum Cleanthe dissidet Chrysippus Ci., me non cum homine solere, sed cum causa dissidere Ci., homines nobiles ita dissident a nobis animo et voluntate Ci., dissidere re, non verbis Ci.; pesn. z dat.: dissidens plebi Virtus H.; occ. (v sovražnem pomenu) spreti se, v sporu (neslogi) biti, nesložen biti, navzkriž si biti: cum is tribunus plebis capitali odio a Q. Pompeio … dissideret Ci., cum Octavio conlega Cinna dissedit Ci., non consiliis solum et studiis, sed armis etiam et castris dissidebamus Ci., dissidebat ab eo Eumenes N., dissidet hostis in Arminium et Segestem T. je razcepljen v Arminijevo in Segestovo stranko; pesn.: Medus infestus sibi luctuosis dissidet armis H. je razcepljen v stranke; abs.: Ph., quod … dissideat interim miles T. je uporen, mox dissedit (sc. a Iulia) Suet.; brezos.: propter quos (histriones) dissidebatur Suet.
b) (o stvareh, poseb. o abstr.) ne ujemati se, razlikovati se, upirati se, nasprotovati (si), navzkriž si biti: scriptum a sententia dissidet Ci., cum corporis partes inter se dissident Ci., iracundia dissidens a ratione Ci., temeritas a sapientia dissidet plurimum Ci., opiniones inter se dissidentes Ci., cupiditates inter se dissident Ci., sensus (mnenja) dissidentes N., voluntas scriptoris cum scriptore dissidet Corn., dissidet (je polno protislovij) et variat sententia O., fama a fide dissidet O., feritas dissidet a studiis tuis O., ambitio dissidens Ph. uporna, non dissidet a voce gestus Q.
Zadetki iskanja
- dissolve1 [dizɔ́lv]
1. prehodni glagol
raztopiti; ločiti; razpustiti; razdreti, razvezati
2. neprehodni glagol
raztopiti se; razpasti; izginevati; (z)bledeti
dissolved in tears objokan
Parlament dissolves (ali is dissolved) skupščina se razpušča
dissolving views meglene slike - distanca samostalnik
1. (o prostorski razdalji) ▸ távolság, távfizična distanca ▸ fizikai távolságKrajših distanc od 10.000 m na stezi ne bom več tekla. ▸ Többé nem futok 10 000 m-nél rövidebb távokat.
2. (o časovnem obdobju) ▸ distancia, távolságčasovna distanca ▸ időbeli távolság, időbeli distancia, időbeli messzeségzgodovinska distanca ▸ történelmi távolság, történelmi distancia, történelmi messzeséghistorična distanca ▸ történelmi távolság, históriai távolságZares bo potrebna večja distanca, da bi lahko o tem, kar se dogaja danes, rekli kaj bolj relevantnega. ▸ Valóban nagyobb távolságra lesz szükségünk ahhoz, hogy valami érvényeset tudjunk mondani a mai eseményekről.
Ko na čas zdravljenja gledam z velike časovne distance, na tisto leto nimam tako zelo slabih spominov. ▸ Amikor nagy időbeli távolságból tekintek vissza a gyógykezelés időszakára, akkor nincsenek olyan borzasztó rossz emlékeim arról az évről.
3. (objektivnost) ▸ távolságtartás, distanciaironična distanca ▸ ironikus távolságtartás, ironikus distanciakritična distanca ▸ kritikus távolságtartás, kritikus distanciaprofesionalna distanca ▸ professzionális távolságtartászdrava distanca ▸ egészséges távolságtartásPo daljšem bivanju v tujini dobiš do svoje domovine nekakšno zdravo distanco. ▸ Ha hosszú ideig külföldön élsz, akkor egyfajta egészséges távolságtartásra teszel szert a hazáddal szemben.distanca do politike ▸ a politikával szembeni distancia, a politikával szembeni távolságtartásvzpostaviti distanco ▸ distanciát teremtohraniti distanco ▸ megőrzi a távolságot, megőrzi a distanciátimeti distanco ▸ távolságot tart, kontrastivno zanimivo distanciálódikNovinar mora imeti distanco, biti kritičen. ▸ Az újságíró legyen távolságtartó és kritikus.gledati z distanco ▸ távolságtartással tekint valamireSam na svoje delo v ministrstvu gledam s kritično distanco. ▸ Jómagam kritikus távolságtartással tekintek saját, minisztériumban végzett munkámra.gledati z distance ▸ távolságtartással tekint valamirečustvena distanca ▸ érzelmi távolságtartás, érzelmi distanciaobjektivna distanca ▸ objektív távolság, objektív distanciaNa dogajanje sem poskušala gledati z neke distance, kot da se to ne dogaja meni. ▸ Próbáltam bizonyos távolságtartással szemlélni a történteket, mintha nem is velem történtek volna meg.
4. (o odnosu med ljudmi) ▸ distancia, távolságvzpostaviti distanco ▸ távolságot teremt, distanciát teremtohraniti distanco ▸ megőrzi a távolságot, megtartja a távolságot, megtartja a distanciátimeti distanco ▸ távolságot tartV vsakodnevnih srečanjih ste odprti, topli, prijazni ljudje, a imate distanco. ▸ A mindennapi találkozások során ön nyitott, meleg, barátságos ember, ugyanakkor távolságtartó.
Med sabo kot izvajalcem in naročnikom ohranjam distanco. ▸ Kivitelezőként megtartom a távolságot magam és a megrendelő között. - dišeča brogovita stalna zveza
botanika Viburnum farreri (grm) ▸ korai bangita
Dišeča brogovita na primer zraste približno 1,5 metrov visoko in prav toliko široko. ▸ A korai bangita például másfél méter magasra nő és ugyanolyan terebélyes is. - divjad samostalnik
neštevno (divje živali) ▸ vad, vadakgospodarjenje z divjadjo ▸ vadgazdálkodásupravljanje z divjadjo ▸ vadgazdálkodászaščita pred divjadjo ▸ vadak elleni védelemgojitev divjadi ▸ vadtenyésztésodstrel divjadi ▸ vadkilövésstalež divjadi ▸ vadállományštevilčnost divjadi ▸ vadak számakrmljenje divjadi ▸ vadetetéslov divjadi ▸ vadászatpopulacija divjadi ▸ vadpopulációohranitev divjadi ▸ vadak megőrzésenalet divjadi ▸ vadgázolásreja divjadi ▸ vadtenyésztésgojenje divjadi ▸ vadtenyésztésmeso divjadi ▸ vadhúsparkljasta divjad ▸ hasított körmű vadakuplenjena divjad ▸ elejtett vadrastlinojeda divjad ▸ növényevő vadakpernata divjad ▸ szárnyas vadpovožena divjad ▸ elgázolt vadprostoživeča divjad ▸ szabadon élő vadakustreljena divjad ▸ lelőtt vadpoginula divjad ▸ elhullott vad, döglött vadavtohtona divjad ▸ őshonos vadakpoljska divjad ▸ mezei vadakdivjad v lovišču ▸ vadászterületen lévő vadakdivjad v gozdu ▸ erdei vadakškoda na divjadi ▸ vadkárdivjad na cesti ▸ vadak az útonlov na divjad ▸ vadászatkrmišče za divjad ▸ vadetetőgospodariti z divjadjo ▸ vadakkal gazdálkodikloviti divjad ▸ vadászikpreganjati divjad ▸ vadat hajtškoda zaradi divjadi ▸ vadkárskrbeti za divjad ▸ vadakról gondoskodiktrk z divjadjo ▸ vaddal ütközésV zimskem času je poleg varstva pred mrazom potrebno zaščititi drevesa pred divjadjo. ▸ A téli időszakban a fagy mellett a vadak ellen is védeni kell a fákat. - divja pomaranča stalna zveza
1. botanika Maclura pomifera (drevo) ▸ narancseper, vadnarancs
Maklura ali divja pomaranča je drevo Severne Amerike, raste pa tudi v Sloveniji. ▸ A maklúra vagy a vadnarancs Észak-Amerikában honos fa, de Szlovéniában is megtalálható.
Sopomenke: maklura
2. (plod) ▸ narancseper, vadnarancs, lócitromsok divje pomaranče ▸ vadnarancsléSopomenke: maklura - Dīvodūrum -ī, n Divodur, glav. mesto Mediomatrikov (Mediomatricī) v belgijski Galiji, pozneje Mediomatricī (Amm.), po 5. st. Met(t)is, zdaj Metz: T.
- dlán palm (of hand)
ležati na dláni (figurativno) to be evident, to be manifest
to leži, je na dláni this (ali it) stands to reason; that is as plain as a pikestaff; this is patently obvious - dneven pridevnik
1. (o obdobju) ▸ napi, napos30 - dnevni rok ▸ 30 napos határidő14 - dnevne počitnice ▸ 14 napos szünidődnevni ritem ▸ napi ritmusdnevni urnik ▸ napi órarenddnevni obrok ▸ napi étkezésMed dnevnimi obroki ima posebno mesto zajtrk. ▸ A napi étkezések között a reggelinek kiemelt helye van.dnevna nihanja ▸ napi ingadozásdnevna vozovnica ▸ napijegydneven in tedenski ▸ napos és hetesNe prekoračimo dnevnega odmerka. ▸ Ne lépjük túl a napi adagot.
Za ljubitelje opere smo pripravili 2-dnevni izlet v Verono. ▸ Az opera szerelmesei számára kétnapos kirándulást szerveztünk Veronába.
2. (vsakodneven) ▸ napidnevni tisk ▸ napi sajtódnevni dogodki ▸ napi eseményekOtroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. ▸ A gyerekek másképp dolgozzák fel a napi eseményeket, mint a felnőttek.dnevne novice ▸ napi hírek
3. (na dan) ▸ napidnevni izkupiček ▸ napi bevételdnevni odmerek ▸ napi adagdnevna proizvodnja ▸ napi termelésOpec bo že četrtič letos povečal dnevno proizvodnjo nafte. ▸ Az Opec idén negyedszer növeli a napi olajtermelést.dnevna doza ▸ napi dózis
4. (o aktivnem delu dneva) ▸ nappalidnevni čas ▸ kontrastivno zanimivo nappalV nedeljo bosta cesti zaprti tudi v dnevnem času. ▸ Vasárnap a nappali órákban is lezárják az utakat.dnevno varstvo ▸ nappali felügyeletdnevni center ▸ nappali központKako bo deloval novi dnevni center za odvisnike? ▸ Hogyan fog működni a függők nappali központja?dnevni bar ▸ nappali bárdnevni prostor ▸ kontrastivno zanimivo nappalidnevna bolnišnica ▸ nappali kórházOperacije, ki jih izvedemo v dnevni bolnišnici, so za 30 odstotkov cenejše. ▸ Az egynapos ellátásban elvégzett műtétek 30 százalékkal olcsóbbak.dnevne aktivnosti ▸ nappali tevékenységekdnevni počitek ▸ nappali pihenésDnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. ▸ A gyermek nappali pihenésének életkortól függetlenül nem kellene tovább tartania három óránál.
5. (podnevi) ▸ nappalidnevna temperatura ▸ nappali hőmérsékletNajvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija. ▸ A legmagasabb nappali hőmérséklet 15 és 20 fok között, a Tengermelléken 22 Celsius-fokig alakul.dnevna svetloba ▸ nappali fényVčasih je ustvarjal ponoči, zdaj mu pri delu odgovarja dnevna svetloba. ▸ Régebben éjjel alkotott, de most jobban szereti a nappali fényt.dneven in nočen ▸ nappali és éjszakaiČe le more, se pred dnevno vročino zateče v senco. ▸ Ha csak teheti, árnyékba vonul a nappali forróság elől.
6. (o živali) ▸ nappali
Šimpanzi so dnevne živali. ▸ A csimpánzok nappali állatok.
So dnevne živali, hranijo pa se z listjem, poganjki in sadjem. ▸ Nappali életmódot folytatnak, és levelekkel, hajtásokkal és gyümölcsökkel táplálkoznak.
Nekaj vrst dnevnih sovk je v nasprotju s prevladujočimi sorodnicami prav pisanih. ▸ A nappali bagolylepkefélék némely faja a többségben lévő rokonaitól eltérően kifejezetten tarka.
Oči kačjih pastirjev in večine drugih dnevnih žuželk izjemno natančno zaznavajo premike. ▸ A szitakötők és a legtöbb más nappali rovar szeme figyelemre méltó pontossággal érzékeli a mozgásokat. - dnevni red stalna zveza
(načrt sestanka) ▸ napirenduvrstiti kaj na dnevni red ▸ napirendre tűz valamitMestna občina teme doslej še ni uvrstila na dnevni red seje sveta. ▸ A városi község a témát még nem tűzte a tanácsülés napirendjére.umakniti kaj z dnevnega reda ▸ napirendről levesz valamitObravnavo omenjene deklaracije so svetniki umaknili z dnevnega reda seje. ▸ Az említett nyilatkozat megtárgyalását a képviselők levették a napirendről.
Na dnevnem redu je tudi vložitev morebitnih tožb zoper nekdanje organe vodenja. ▸ Szintén napirenden szerepel a korábbi irányítótestületek elleni esetleges kereset beadása.
Tudi tokrat je na dnevnem redu obravnava pereče problematike odlagališča komunalnih odpadkov. ▸ Ezúttal is napirenden szerepel a hulladéklerakók égető kérdése.
Morda je bila prav odsotnost predsednika vlade razlog za skoraj prazno poslansko dvorano ob tej točki dnevnega reda. ▸ Talán a miniszterelnök távolléte volt az oka annak, hogy a napirendnek ennél a pontjánál szinte üres volt az ülésterem.
Z dnevnega reda so umaknili točko o povišanju šolnine v glasbeni šoli. ▸ Levették a napirendről a zeneiskolai díjak emeléséről szóló napirendi pontot. - dnó bottom; ground
brez dna bottomless
iz dna mojega srca moje duše from the bottom of my heart
dnó ladje bilge, bilges pl
škatla z dvojnim dnom a box with a false bottom
izpij do dnna! bottoms up!, no heeltaps!
iti na dnó (potopiti se, o ladji ipd.) to go to the bottom
iti (stvari) do dna to get down to rock bottom
priti na dnó zadeve, stvari to get to the root of the matter
dotakniti se dna, priti do dna to touch the bottom
priti čemu do dna (figurativno) to get to the bottom of something
izbiti dnó to knock the bottom out of
to izbije sodu dnó (figurativno) that tops everything
kakšno dnó je tu, pesek ali blato? what is the bottom here, sand or mud? - dôba epoch; era; age; period; season
za nedoločeno dôbo for an undetermined period
deževna dôba rainy season
kamena dôba the Stone Age
karenčna dôba waiting time
ledena dôba the Ice Age; glacial period
junaška dôba heroic age
otroška dôba childhood
prehodna dôba transitional period, time of transition
zlata dôba the golden age
on je v najlepši dôbi he is in the prime of life
starostna dôba od 13 do 19 let teens pl - dóber good; benevolent; kind (do to)
v dóbri veri in good faith
tri dóbre metre a good three metres
v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
v dobrem razpoloženju in good spirits
dóbre pol ure a full half-hour
preveč dobrega too much of a good thing
dóbra gospodinja a thrifty housewife
dóbra ura hoje a good hour's walk
dóbra prodaja a ready sale
dóber sluh a quick ear
dóber spomin retentive memory
dóbra volja good humour, good temper
dóber vid keen (ali quick) sight
dóbro znanje fair knowledge
biti dóber hodec to be a good walker
ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
biti dóber v računanju to be good at figures
reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
konec dóber vse dobro all's well that ends well
v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush - dobesedno prislov
1. (kot je bilo zapisano ali izrečeno) ▸ szó szerintdobesedno navesti ▸ szó szerint idéz, szó szerint feltüntetZaradi pomembnosti bomo v nadaljevanju dobesedno navedli vsebino dokumenta. ▸ A súlya miatt a dokumentum tartalmát az alábbiakban szó szerint közöljük.
2. (o interpretaciji pomena) ▸ szó szerint, szóról-szóradobesedno prevesti ▸ szó szerint lefordítČe izraz dobesedno prevedemo iz angleščine, lahko topinamburju rečemo tudi ‘jeruzalemske artičoke’. ▸ Az angolból szó szerint lefordítva a csicsókát „jeruzsálemi articsókának” is nevezhetjük.
3. izraža poudarek (o trditvi) ▸ szó szerint
Močan motor se izjemno dobro vrti in voznika dobesedno prisili k agresivni vožnji. ▸ Az erőteljes motor kivételesen jól pörög, és szó szerint agresszív vezetésre kényszeríti a sofőrt.
Toda na drugi strani imamo vsaj še šest klubov, ki trenutno dobesedno životarijo. ▸ Másrészt azonban legalább hat olyan klubunk van, amely jelenleg szó szerint tengődik. - dobíti to get; to receive; to gain; to win; (s prošnjo) to obtain
dobíti zopet (nazaj) to retrieve
dobíti darilo to receive a present
dobíti poklon (udarec, ukaz) to receive a compliment (a blow, an order)
dobíti prvo nagrado to win the first prize
dobíti dovoljenje to get leave (to)
dobíti vročino medicina to catch a fever
dobil je mesto po mojem priporočilu he obtained the situation through my recommendation
si dobil moje pismo včeraj? did you receive my letter yesterday?
dobil je, kar mu gre he's got what he deserves
kaj si dobil za svoj rojstni dan? what did you get for your birthday?
dobíti jih (figurativno) to get it, to catch it
jih boš že dobil (po glavi)! you'll catch it!
ta artikel se povsod dobi this article is to be got everywhere
mila ni mogoče dobíti soap is not to be had (ali is unobtainable, is not available)
kakor dobljeno, tako izgubljeno ill-gotten, ill spent
kemikalije se dobivajo iz... chemicals are obtained from...
jih boš dobil! (figurativno) you will catch it!
dobíti, zadeti glavni dobitek to hit the jackpot - dobríčina a good fellow, a good soul
on je dobríčina he is a good sort - dobro2 prislov well
doslej vse dobro so far, so good
(že) dobro! all right!, okay!, fine!
dobro mišljen well-meant, well-intentioned
dobro vzgojen well-mannered, well-bred
dobro znan well-known
dobro, da je... a good thing there's...
dobro bi bilo, da... it would be a good thing if...
ni mi dobro I feel unwell, I feel poorly
dobro govoriti o to speak well of
dobro mi gre I am getting on well (ali nicely); I am doing well
z njim se ne bo dobro končalo he will come to no good
dobro izgledati to have good looks
dobro spati to have a good night
dobro se zabavati to have a good time, to enjoy someone
stvar se obrača na dobro the affair is shaping well (ali things are looking up) - dobróta kindness; goodness; benevolence; (blagost) mildness, leniency, gentleness, good nature; (usluga) favour
sama dobróta ga je he is kindness itself
na mizi je mnogo dobrót on the table there are many good things
iz dobróte out of kindness
izkazati dobróto komu to do someone a kindness
izrabljati dobróto kake osebe to encroach upon someone's kindness
kako naj se zahvalim za Vaše mnoge dobróte? how can I thank you for your many kindnesses? - dog1 [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček
dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl? - dogodívščina adventure; unexpected incident
on ima vedno nenavadne dogodívščine he is always having extraordinary adventures (ali experiences)