Franja

cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

cuire le dîner skuhati večerjo
cuire le pain peči kruh
cuire la porcelaine žgati porcelan
le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato

cunami samostalnik
1. (popotresni val) ▸ szökőár, cunamiSopomenke: tsunami

2. (o negativnih dogodkih) ▸ tisztogatásOpozicija govori tudi o kadrovskem cunamiju v gospodarskih družbah. ▸ Az ellenzék személyzeti tisztogatásról beszél a gazdasági társaságoknál is.
Desna opozicija mu očita, da ni prisluhnil lanskim opozorilom o bližajočem se finančnem cunamiju. ▸ A jobboldali ellenzék felrója neki, hogy nem hallgatott a tavalyi figyelmeztetésekre a közelgő pénzügyi cunamiról.
Sopomenke: tsunami

cuppēs ali cūpēs (gen. -ēdis ali -ĕdis), v rabi le nom. sg. (cupere?) sladkosned(en), sladkosnednež, laskrn(ik), oblizljiv, obliznik: Pl., P. F. — Kot priimek: Numerius Equitius Cup(p)es Numerij Ekvicij Sladkosned, rimski vitez, obsojen zaradi roparstva: Varr. ap. Don., P. F.

cūstōs (po drugih cŭstōs) -ōdis, m

1. stražar, čuvar (čuvaj), paznik, varuh, čuvarica, varuhinja: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., custosne urbis an direptor et vexator esset Antonius Ci., c. defensorque provinciae Ci., praesides libertatis custodesque tribuni plebis Ci., c. ac vindex cupiditatum Ci., custodem religionum, comitiorum, rerum omnium urbanarum facere aliquem Ci., c. capitis mei, rei publicae, senatūs, dignitatis, fidei, litterarum, otii Ci., salutis Ci., Cu., custodes salutis suae Q., custos saluti T., custos … in frumento publico est positus Ci., gazae c. regiae N. ali c. pecuniae regiae Cu. kraljevi zakladnik, in hortis custodem imponere fructus servandi causā N., c. agri captivi S. fr., portae L., ipse pecuniae quam regni melior c. L., custode rerum Caesare H., optime Romulae custos gentis H. (o Avgustu), virtutis verae custos rigidusque satelles H., severum custodem pudicitiae (časti) agere Val. Max., c. pecuniae immensae Sen. rh. (o skopuhu), arcis Cu., casae, istius domicilii Sen. ph., L. Piso urbis c. Sen. ph. ali securitatis urbanae c. (= praefectus urbi) Vell., custodes legum Col., assiduus c. auctoritatis Plin., c. patrimonii Q., hortorum Suet., iurium T.; (o čuvarju živine): c. caprigeni pecoris Ci. poet., formosi pecoris, gregis V., ovium H. ovčar, boum O. govedar; (o živalih čuvajih, poseb. o psih): c. Tartareus (= Cerberus) V., c. liminis Ph., villae Col., c. mutus Col., serpentem custodem ibi ponere Hyg., magnus draco, quem canunt poëtae custodem Scythici fuisse luci Mart.; preg.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci.; custos kot fem.: antiqua herilis fida custos corporis Enn. ap. Non., domus Herculei custos Pinaria sacri V., sacerdos (svečenica), Hesperidum templi custos V., c. aedicularum Petr. vratarica.

2. occ.
a) (o božanstvih) varuh = zaščitnik, zavetnik; kot fem. varuhinja = zaščitnica, zavetnica: dii custodes conservatoresque huius urbis Ci., Priape, custos es pauperis horti V., ab Iove Neptunoque sacri custode Tarenti H., claustraque custodem pacis cohibentia Ianum H., armenti c. O. (o Panu), Iovi Custodi templum ingens … sacravit T., novam … excitavit aedem in Capitolio Custodi Iovi Suet.; c. urbis, Minerva Ci., nemorum Latonia c. V., montium c. nemorumque Virgo H. (o Diani), perpetuorum c. Vesta ignium Vell.
b) vodnik mladega človeka, učitelj, mentor: his discipulis privos custodes dabo Pl., vici cautos custodes meos Pl., bone custos, salve Ter., appositi erant custodes, qui eum a pristino victu deducerent N., dum custodis eges H., ipse (pater) mihi custos incorruptissimus omnes circum doctores aderat H., imberbus iuvenis, tandem custode remoto, gaudet equis canibusque H., custos famulusque dei Silenus alumni H., c. et comes Iuli V., custodem nobis et paedagogum dedit Sen. ph., cui (adulescenti) in rubrico aetatis non praeceptor modo, sed custos etiam rectorque quaerendus est Plin. iun., discipuli c. Iuv.; kot fem.: natarum altrix eadem et fidissima custos Stat. vodnica, učiteljica.
c) čuvar, spremljevalec kake ženske (nav. skopljenec): aliquem custodem concubinae addere Pl., custodem assiduum Ioni apponere virgini Acc. fr., virginis abditae custos pavidus H., multae tibi tum officient res, custodes, lectica, ciniflones H., vigil c., c. otiosus puellae, custode amoto O., dure vir, imposito tenerae custode puellae nihil agis O., nimium servat custos Iunonius (od Junone najeti) Io O., quos tibi custodes ponam? Pr.
č) voj. čuvar α) stalni spremljevalec, sprevodnik, telesni stražar, v pl. tudi = telesna straža; nav. custos corporis, v stiku včasih le custos: qui corporis custos fuerat Alexandri N., inter corporis custodes iter facere N., qui externorum corpori custodes aderant T., rediit iam in cubiculum, unde iam et custodes diffugerant Suet. β) vojaški stražar, stražnik, straža: nullus est portis custos Ci., cubiculi custodes N. sobni stražarji, custodes ponere N., custodes disponere in vallo C., Lentulus Spinther de muro cum vigiliis custodibusque nostris colloquitur C., custodes dividere per domos eorum L., custodes fallere L., imber … custodes vigilesque dilapsos e stationibus suffugere in tecta coëgit L., custodes removere Val. Max., amotis custodibus T., custodes in urbe Suet. γ) v pl. posadka, varstvo, zaščita: custodes dare Ci., N. fr., eius pontis … custodes reliquit principes N., interfectis Novioduni custodibus C., interficere paucos custodes arcis L.
d) custos armorum orož(nič)ar, vojaški čin v vojski in mornarici: Paul. (Dig.).
e) jetniški paznik, jetničar: quoi bini custodes semper totis (h)oris occubant Pl., clam se custodibus subduxit N., iugulari a custodibus N., praefectus custodum N. ječar, in manicis et compedibus saevo te sub custode tenebo H., tradi custodibus Auct. b. Afr., corruptis custodibus effugere T.; popolno: custos carceris Pl.
f) paznik, nadzornik pri oddajanju glasovnic: aliquem suis comitiis praerogativae primum custodem praeficere Ci., custodes tabellarum Ci.
g) paznik, opazovalec, nadzornik kake osebe, zasledovalec: Ca., numnam hic relictus (es) custos, ne … Ter., „Custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., Dumnorigi custodes ponit, ut, quae agat, quibuscum loquatur, scire possit C., Bessus … custos verius quam comes Cu., alium custodem dare, qui attendat Plin. drugega opazovalca dati, inditi custodes T., efflagitare aliquem … custodem factis atque dictis suis Suet.
h) α) astr. Custos (= Ἀρκτοφύλαξ) ozvezdje Medvedar: Vitr. β) založna vitica na vinski trti: Ca., Col., Plin.

3.
a) (o pooseb. abstr.) čuvar, varuh, kot fem. čuvarka, varuhinja: sapientia c. et procuratrix totius hominis Ci., fortitudo c. dignitatis Ci., malus est c. diuturnitatis metus Ci. slab porok trajne posesti je strah, ipsaque (natura) corporis est custos Lucr., leges diligentissime pudoris custodes Q.
b) met. (o pooseb. konkr.), le pesn. shranilo, shramba: eburnea telorum custos (= pharetra) O., dantque sacerdoti custodem turis acerram O.

¿cúyo? ¿cúya? čigav, -a

¿cúyo es este reloj? čigava je ta ura?

cveteti glagol
1. (pognati cvetove) ▸ virágzikKdo si ne bi želel vrta, v katerem stalno cvetijo grmi in trajnice? ▸ Ki ne szeretne olyan kertet, amelyben a cserjék és az évelők folyamatosan virágoznak?

2. (o algah) ▸ virágzikZakaj morje cveti, strokovnjaki še ne vedo natančno, je pa to ena najhujših groženj turizmu. ▸ Még a szakértők sem tudják pontosan, miért virágzik a tenger, noha a turizmus szempontjából ez jelenti az egyik legnagyobb veszélyt.

3. (prinašati dobiček) ▸ kivirul, virul, virágzikOd 11. stoletja dalje sta v Evropi cveteli obrt in trgovina. ▸ A 11. századtól Európában virágzott a kisipar és a kereskedelem.

4. (izgledati srečen) ▸ kivirul, virulKer je upošteval njeno željo, je ob odhodu kar cvetela od zadovoljstva. ▸ Mivel meghallgatta óhaját, távozáskor szinte virult az elégedettségtől.

cvetica samostalnik
1. (rastlina s cvetom) ▸ virág, virágszálRazstava predstavlja izbor poljskih cvetic, ki jih lahko pogosto vidimo tudi v mestu. ▸ A kiállításon válogatás látható azokból a mezei virágokból, amelyek a városban is többször előfordulnak.

2. (aroma vina) ▸ zamat, bukéNaučili so se prepoznavati arome, ki so prisotne v vinu in dajejo vsaki sorti značilno cvetico. ▸ Megtanulták, hogyan kell felismerni azokat az aromákat, amelyek meghatározzák az egyes fajták jellegzetes bukéját.

cvetličen pridevnik
1. (o cvetlicah) ▸ virág, virágosStalnica njenega likovnega izražanja so pejsaži, cvetlična tihožitja in portreti. ▸ Képzőművészeti kifejezésmódjának állandó motívumai a tájképek, a virágcsendéletek és a portrék.

2. (o barvi) ▸ virág, virágos

cyclas -adis, f (gr. κυκλάς) krožna, krogasta, okroglasta. Kot subst.

1. (sc. vestis) ciklada, bela, do kolen segajoča in s škrlatnim robom obšita svečana tunika rimskih gospá: Pr., Iuv., Lamp. idr.

2. Cyclas -adis, f (sc. insula) Kiklada: Vitr., Sen. tr., Sil., Iuv., nav. v pl. Cycladēs (pesn. tudi -ĕs) -um, acc. večinoma -as, f (Κυκλάδες, sc. νῆσοι) Kikladi, otočje v Egejskem morju, ki obkroža otok Del: C., N., L., V., H., O. idr.

cyclicus 3 (gr. κυκλικός) krožen; occ.

1. cikličen, cikliški: scriptor cyclicus H. cikliški pisec, pesnik epskega cikla (kroga), eden izmed grških pesnikov, ki so živeli več stoletij po Homerju ter v epskih pesmih opisovali mitične dogodke homerskega in pohomerskega obdobja, t.j. od začetka sveta do smrti Odisejevega sina Telegona; taki pesniki (κυκλικοί) so bili npr. Stasin(os), Arktin(os), Lesh(es); cyclica carmina Isid.

2. encikloped(ij)ski: disciplinae M.

čadski jeziki stalna zveza
jezikoslovje (jezikovna skupina) ▸ csádi nyelvek
Čadski jeziki spadajo med afriško-azijske jezike, večjo skupino, ki zajema tudi berberske, kušitske in semitske jezike. ▸ A csádi nyelvek az afrikai-ázsiai nyelvek nagyobb csoportjába tartoznak a berber, kusita és sémi nyelvekkel együtt.

čakajoč pridevnik
1. (o čakanju) ▸ várakozó, váróTakoj ko so se vrata odprla, je prvi začel podajati meče in gorjače čakajoči množici. ▸ Amint kinyílt az ajtó, ő volt az első, aki elkezdte kiadni a kardokat és fáklyákat a várakozó tömegnek.
Najprej sem napisal scenarij, nato čakajoč na film še roman. ▸ Először a forgatókönyvet írtam meg, majd a filmre várakozva a regényt is.
Peter je odkorakal do čakajočega taksija. ▸ Peter odalépett a várakozó taxihoz.

2. (ki zahteva ukrepanje) ▸ várakozó, függőben lévő
V mapi s čakajočo pošto ni bilo testnega sporočila. ▸ A várakozó üzenetek mappában nem volt benne a tesztüzenet.
Izberite Prekliči, da pobrišete iz vrste vse čakajoče naloge. ▸ Válassza a Mégse lehetőséget az összes függőben lévő feladat törléséhez a várólistáról.
Čakajoči odpadki se kopičijo, smrad, ki ga vohajo v dolini, pa je vse hujši. ▸ Az elszállításra váró hulladék halmozódik, a völgyben érződő bűz pedig egyre elviselhetetlenebb.

čakajoči klic stalna zveza
telefonija (vrsta telefonske storitve) ▸ hívásvárakoztatás
Čakajočega klica smo najbolj vajeni mobilni uporabniki, saj omogoča sprejem, prehajanje in zavrnitev dveh hkratnih klicev. ▸ A hívásvárakoztatáshoz leginkább a mobilfelhasználók vannak hozzászokva, mivel az két egyidejű hívás fogadását, továbbítását és elutasítását is lehetővé teszi.

čaka|ti (-m) počakati/načakati se

1. warten (koga/kaj/česa auf) (brata auf den Bruder, priložnost(i) auf die Gelegenheit)
čakati na warten auf (s/z mit); (etwas) abwarten

2. (pričakovati) erwarten (hrepeneče sehnlich, otroka ein Kind)
figurativno komaj čakati (etwas) kaum erwarten können

3. (stati v vrsti) anstehen (za um, für), Schlange stehen

4.
čakati koga dogodek/dogodki ipd: bevorstehen (čaka me X X steht mir bevor), zukommen auf (čaka me X X kommt auf mich zu); erwarten (čaka me X es erwartet mich X), kaj slabega: (jemandem) blühen (čaka me X mir blüht X)

5.
čakati koga/na koga soba, kosilo : bereitstehen, bereit sein

6.
figurativno na to še čakamo (s tem zamujajo/to še manjka) das steht noch aus

7.
pustiti koga čakati warten lassen, (odlašati z odločitvijo ipd.) (jemanden) hinhalten
pustiti se čakati auf sich warten lassen
figurativno na kaj je/ni bilo treba dolgo čakati (etwas) ließ (nicht) lange auf sich warten
čakati v zasedi im Hinterhalt liegen
morati čakati warten müssen, ker ima kdo/kaj prednost: zurückstehen müssen
kaj (sploh) še čakaš? worauf wartest du noch?
čakati križemrok untätig warten

čarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ varázsolV mitologiji so jezera prebivališča pošasti in žensk, ki znajo čarati. ▸ kontrastivno zanimivo A mitológiában a tavak szörnyeknek és varázserejű nőknek adnak otthont.

2. (znajti se z nezadostnimi sredstvi) ▸ varázsol, bűvészkedikMama Jasna čara, da lahko preživijo skozi mesec. ▸ Jasna anyu úgy varázsol, hogy kijöjjenek minden hónapban.

3. (odlično obvladati) ▸ elbűvöl, varázsol, bűvöletbe ejt
Avtorica, za katero pravijo, da zna čarati z besedami. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan szerző, akiről azt mondják, hogy a szavakkal varázslatra képes.
Ponovno je čaral z melodijami svoje kitare. ▸ Gitármelódiáival ismét bűvöletbe ejtett.

4. (priklicati vzdušje ali odziv) ▸ varázsol, bájolRadijske in televizijske postaje že ves december čarajo praznično vzdušje z glasbenim programom na to temo. ▸ A rádió- és televízióadók a témáról szóló zenei programmal egész decemberben ünnepi hangulatot varázsolnak.
Nadarjeni igralec, ki je čaral nasmehe na ustnice z zabavnimi liki. ▸ A tehetséges színész mosolyt varázsolt az arcokra a szórakoztató figurákkal.

5. (izvajati trike) ▸ bűvészkedik, varázsolZa pevkami je nastopil veseli čarodej, ki je znal dobro čarati. ▸ Az énekesekkel egy vidám bűvész lépett fel, aki jól tudott varázsolni.

6. (prosto ustvarjati) ▸ varázsol, bűvészkedik
Pika v kuhinji rada čara po svoje in si nenehno izmišlja svoje recepte. ▸ Pika a konyhában szeret a maga módján varázsolni és állandóan új recepteket talál ki.
Vsem, ki radi čarate s fotografijami, bo novi program nedvomno zanimiv. ▸ Mindenki számára, aki szeret a fotókkal bűvészkedni, kétségtelenül érdekes lesz az új program.

7. izraža negativen odnos (neučinkovito delati) ▸ trükközik, bűvölködik
Tudi mama je čarala z nekimi čistili, ampak smrad je ostal. ▸ Anya is bűvölködött a tisztítószerekkel, de a bűz nem tűnt el.

čaroben pridevnik
1. (ki ima nadnaravno moč) ▸ bűvös, varázsV ljudskem verovanju ima spominčica čarobno moč. ▸ A népi hiedelem szerint az árvácska varázserővel bír.

2. (ki ima velik učinek) ▸ bűvös, varázslatosNe obstaja namreč čarobna tabletka, ki bi vse takoj izboljšala. ▸ Ugyanis nem létezik olyan varázspirula, amely azonnal helyrehozna mindent.

3. (zelo lep) ▸ varázslatos, elbűvölőDobro se oblecite in uživajte v čarobni zimski pokrajini. ▸ Öltözzenek melegen, és élvezzék a varázslatos téli tájat!

čarovnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, boszorka, vasorrú bábaSopomenke: coprnica

2. (ženska, obtožena čarovništva) ▸ boszorkány
3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ szipirtyó, banya, csoroszlyaEj, ej, stara čarovnica je prinesla hrano. ▸ Ajaj, a vén szipirtyó megérkezett az étellel.
Oče je bil še potem, ko je bil star in vdovec, bolj vesel, če je imel okoli sebe mlajše in urejene ženske kot pa kakšne "zanemarjene čarovnice". ▸ Apám még idős és megözvegyült korában is jobban örült, ha fiatal és ápolt nők voltak körülötte, és nem valami „elhanyagolt csoroszlyák”.
Sopomenke: babura, coprnica, zlobnica

4. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány
Nekateri pravijo, da je farmacevtka, drugi, da je čudodelka, tretji pa jo imajo za navadno čarovnico in prevarantko. ▸ Egyesek szerint gyógyszerész, mások szerint varázsló, megint mások szerint csak szimplán boszorkány és szélhámos.
Sopomenke: coprnica

čarovnik samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, varázsló, boszorkánymesterV bližnjem gozdu pa je živel zloben čarovnik, ki je sovražil srečne ljudi. ▸ A közeli erdőben élő gonosz varázsló gyűlölte a boldog embereket.
Sopomenke: vrač

2. (umetniški poklic) ▸ bűvész, varázsló, mágusNa razkošni ladji je bil zaposlen čarovnik in na dolgih križarjenjih zabaval potnike. ▸ A hosszú hajóutakon a luxushajón alkalmazott bűvész szórakoztatta az utasokat.

3. (sposoben človek) ▸ bűvész, varázslóChris je bil pravi računalniški čarovnik. ▸ Chris valódi komputermágus volt.

4. računalništvo (program) ▸ varázslóOb prvem zagonu nas pozdravi namestitveni čarovnik, ki nam ponudi izbiro jezika menija. ▸ Az első indításkor telepítővarázsló köszönt bennünket, és felkínálja a menü nyelvének kiválasztását.

čarter samostalnik
(najet letalski ali ladijski prevoz) ▸ charterCene najema jadrnice so odvisne od njene znamke, velikosti, starosti, opremljenosti in dodatnih želja, pa naj gre za čarter na Hrvaškem, v Grčiji ali na Karibih. ▸ Legyen szó horvátországi, görögországi vagy karibi charterekről, a vitorlásbérlés ára a hajó márkájától, nagyságától, korától, felszereltségétől és az extra kívánságoktól függ.
Sopomenke: najem

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa