Franja

Hanf, der, (-/e/s, ohne Plural) konoplja; [Schiffahrt] Schifffahrt kodelja; im Hanf sitzen imeti lepo življenje

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

*hasarder [azarde] verbe transitif slučaju prepustiti, tvegati; nevarnosti izpostaviti

hasarder sa vie življenje tvegati
se hasarder à upati si, izpostaviti se nevarnosti

hčerka samostalnik
(sorodnica) ▸ lány, leány, leánygyermekBil je poročen, imel je hčerko in sina. ▸ Nős volt, egy lánya és egy fia volt.
Najpomembnejši človek v trenutku odločitve je bila moja hčerka. ▸ A döntés pillanatában a legfontosabb személy a leányom volt.
Njuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házasságukat két gyermek, ötéves fiuk és hároméves lányuk teszi boldoggá.
Sopomenke: hči

Hectōr -oris (-ōris: Enn.), acc. -orem in -ora, m (Ἕκτωρ) Héktor,

1. sin Priama in Hekube, Andromahin soprog, najhrabrejši izmed trojanskih junakov; življenje je izgubil v dvoboju z Ahilom: Enn., Ci., V., H., O., Sen. tr. Od tod adj. Hectoreus 3 Hektorjev: coniux V., hasta, flamma O., Hectoreo concurrere Marti (= Hectori pugnanti) O., Hectoreae pugnae Amm.; pesn. meton.
a) = trojanski: gens, amnes V.
b) = rimski (ker so se Rimljani imeli za potomce Trojancev): gens Sil.

2. Parmenionov sin: Cu.

Helvius 3 Hélvij(ev), ime rim. plebejskega rodú. Poseb.

1. M. Helvius Mark Helvij, l. 209 vojaški tribun pod Marcelom, padel v boju proti Hanibalu: L.

2. Cn. Helvius Gnej Helvij, vojaški tribun l. 203, padel v boju proti Insubrom: L.

3. C. Helvius, l. 199 Katonov tovariš v pretorstvu, l. 198 upravljal Galijo: L.

4. M. Helvius Blasio Mark Helvij Blázion, l. 198 plebejski edil, potem pretor v Onstranski Hispaniji, kjer je premagal Keltibere pri Iliturgisu (Iliturgis): L.

5. Helvius Mancia Helvij Mánkia, govornik, silno grd mož: Ci., Q.

6. C. Helvius Cinna, gl. Cinna.

7. Helvius Rufus Helvij Ruf, za časa cesarja Tiberija nagrajen z „državnim vencem“ (corona civica), ker je v boju s Takfarino rešil življenje sodržavljanu: T.

8. Helvia Helvija, mati filozofa Seneke: Sen. ph.

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

hiteti glagol
1. (pri dejavnosti) ▸ siet, igyekszikVseeno besede pozorno izbira in ne hiti z odgovori. ▸ Szavait mégis alaposan megválogatja, és nem sieti el a válaszadást.
Zavesa je spet padla in na odru so hiteli postavljati novo sceno. ▸ Újra legördült a függöny, és a színpadon sietve állították fel az új díszletet.

2. (o premikanju) ▸ sietPo prvi eksploziji so reševalci hiteli na pomoč. ▸ Az első robbanás után a mentők siettek a segítségükre.
Sopomenke: drobencljati

3. (minevati) ▸ rohanŽivljenje je teklo naprej in niti opazila nisem, kako čas hiti. ▸ Az élet ment tovább, és észre sem vettem az idő rohanását.

honestus 3, adv. -ē (honōs)

1. častit, časten, čislan, spoštovan, časti —, spoštovanja vreden, imeniten, ugleden, veljaven: nupsit Aurio, adulescenti honesto et nobili Ci., cum Androne, homine honestissimo Ci., vir bonus atque honestus Ci., viri fortes atque honesti Ci., huic homini … honestissimae civitatis honestissimo Ci., viri clari magis quam honesti S., honestae familiae plebeiae Ci., Percenniorum domus honestissima Ci., honesto loco natus Ci. ali loco natus honesto C. ali samo honesto loco, genere honesto N. = honeste geniti L. ali honeste natus Suet. iz dobre hiše, spoštovanega rodu, honestos (= honoratos) fascibus et sellis (sc. parentes) nollem mihi summere H.; poseb. kot naslov konjenikov = častit, spoštovan: h. equites Ci., de Papinio, locupleti honestoque equite Rom. Ci., Q. Septicio, honestissimo equite Rom. Ci.; parum honeste habere pudicitiam Ci. ceniti, spoštovati; o stvareh: Lanuvium, municipium honestissimum Ci., honestissimo loco statuam ponere Ci., laudationes honestissimae Ci., honestae manus Plin. roke odličnikov. Subst. honesti -ōrum, m odličniki, imenitniki, veljaki: Ci., Q., Suet.

2. časten = dostojen, pristojen, spodoben, pošten, blag, čednosten, kreposten: certatio, postulatio, convivium Ci., h. pax aut bellum necessarium Ci., mors honesta saepe vitam turpem exornat Ci., honesta nomina turpissimis rebus imponere Ci., studiorum honestissimorum societas Ci., dies honestissimus Ci., h. res Corn., omnium honestarum rerum egens S. nezmožen živeti družbenemu položaju primerno, brez sredstev za tako življenje, h. exitus, h. suffragatio S., h. funus N., nomen, officium H., mater h. H., victoria L., ordo h. L. vojaško častno mesto, artes honestae (= liberales) Cu. ali honestissimae Ci., mors Cu., T. honesti civium exitus T., praecepta Q., h. ignis (= ki v nebo kažejo) Stat., furiae h. (= slavohlepnost) Stat., honeste cenare ali vivere Ci., S., honeste se gerere Ci., honeste acta aetas Ci., honeste in pugna cadere, honeste moriundi facultas Ci., facultas vere ac honeste iudicandi Ci. pravo in dostojno sodbo izreči, pater honestissime triumphaverat Ci., quae in nostris rebus non satis honeste, in amicorum fiunt honestissime Ci., honeste mori Cu., Sen. ph., quo (sinus) honestius caderet Suet.; honestum (honestius, honestissimum) est z inf. ali ACI: Ci. idr.

3. sup.: honestumne factu sit an turpe Ci., honestum dictu L., honestum susceptu Lact.; kot subst. honestum -ī, n nravna dostojnost, nravno dobro, nravnost, čednost, krepost: honestum … in sapientibus est solis neque a virtute divelli umquam potest Ci., quibus divitiae bono honestoque potiores erant S., index honestum praetulit utili H., rigidi servator honesti Lucan., omnis honesti iustique disciplina Q., honesti participem esse Iuv.; v pl.: Sen. ph., omnia honesta atque inhonesta vendere S. ali laudare T.

4.
a) lep, ličen, brhek, čeden: eunuchus, facies, forma Ter., Sicyonia Luc., dignitate erat honestā N., asinus Varr., spadices (equi), caput, os, pectus V., arma O., armamenta Ap., equus ad speciem honestus Ap., philosophi ab ore honestissimi Ap. dokaj lepega obraza; subst. honestum -ī, n lepo, lepota: nec si quid honesti est, iactat habetque palam H.
b) metaf. ki se lepo glasi (a je le na videz resnično): honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, to je prav lepo slišati (pa ni res), honestum et probabile nomen Ci., honestae causae abeundi Lucr. na videz pristni vzroki.

horridus 3, adv. -ē (horrēre)

I.

1. štrleč, od tod sršav, mršav, dlakav, kosmat, hrapav, raskav, bodljiv: capillus, corpus, iecur Ci., barba V., sus V. ščetinasta, cervix apri O., caesaries (cupressi) O., pilus Col., silva, pelex Iuv.; pesn. z abl. = štrleč od česa, gosto pokrit s čim: barba paedore horrida Poeta ap. Ci., hastilibus horrida myrtus, silva dumis horrida V., Iuppiter horridus austris V.; occ.
a) pust = neobdelan: campus Ci., horridior locus O., horrida humus Sil.
b) (sadje) rezkega okusa (gen.): pomum Plin.

2. metaf.
a) grob = neizobražen, neomikan, neolikan, neotesan, zarobljen, zagoveden, oduren, divji: miles Enn., homo, tribunus plebis Ci., Tubero vitā et oratione horridus Ci., horrida gens V., horridus squamis et cristā Sil., te neglegit horridus H. zagovednež, gumpec, Marius hirtus atque horridus Vell., horridus atque ieiunus Q., vir paulo horridior et durior Plin. iun.; poseb. o govoru: oratio, scripta Ci., verba Tib., quaedam horridiora verba Ci., h. modus dicendi L., horridus ille defluxit numerus Saturnius H. neuravnani, litterae h. Q. trde izreke (gen. qualitatis); v dobrem pomenu = nenakičen, nenalepotičen, preprost: virgo Ter., horridum militem esse debere, non caelatum auro et argento L., h. vita Ci. življenje na kmetih, horride vivere Ci., horride dicere Ci. kratko in jedrnato, horridius utetur ornamentis Ci.
b) osoren, oster, strog: adlocuti sunt … mitius aut horridius T.
c) zoprn, grd, ostuden: sapor, tempestas Plin.
č) grozen, grozovit, strašen, strahovit: horridiores (po drugih horridiore) sunt (Britanni) in pugna aspectu C., horridus irā O., horridus in iaculis V.; o rečeh: paupertas Lucr., bellum, proelia, fata belli, macies, iussa, furor, grando, procella V., aequora H., arma O., Sil., horrida primi sors loci Sil. nevarna; acies T., ruta silvestris horrida ad effectum est Plin.; z drugim sup.: risu et auditu horrida Sen. tr.; z inf. pr. pass.: horrida cerni Lucan. —

II. od mraza se tresoč, — trepetajoč, — drgetajoč: si premerem ventosas horridus Alpes O.; o stvareh ali pojmih (od mraza) grozen, grozno mrzel: hiems O., bruma horrida gelu V., h. December Mart.

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

idealizirati glagol
(olepševati) ▸ idealizál, eszményítZanimalo me je novinarstvo, verjetno sem ga idealiziral. ▸ Érdeklődtem az újságírás iránt, amit valószínűleg idealizáltam.
Do onemoglosti boste idealizirali ljubljeno osebo. ▸ A szeretett személyt végletekig eszményíteni fogja.

īgnāvia -ae, f (īgnāvus)

1. lenobnost, lenoba, lenivost, nemarnost: Corn., Plin., Gell. (s pl.), ignavia … industria S., per luxum atque ignaviam aetatem agere S., ignavia corpus hebetat, labor firmat Cels.; occ.: qui incoharet suam incohatam ignaviam Pl. malopridno (ničvredno, hudobno) življenje.

2. bojazljivost, strahopetnost, malosrčnost: contraria fortitudini ignavia Ci., formido, timiditas, pavor, ignavia Ci., ignaviam suam parietum custodiis tegere Ci., ignavia … virtus S., quae tanta animis ignavia venit? V.

3. metaf. (o stvareh ali pojmih) medlost, slabost, neučinkovitost: odoris Plin.

ígra play; (biljard, karte, šport) game; šport (tekma) match

odločilna ígra šport key game, decider; (radio, slušna) play; (predstava) performance; (lutkovna) puppetry; (teniška partija) set; (zabava) amusement, pastime; (igralcev v gledališču) acting, playing; glasba (manner of) playing
olimpijske ígre the Olympic Games pl, the Olympics pl
družabne ígre parlour games, party games pl
hazardna ígra gamble, gambling
ígre na prostem outdoor games pl
besedna ígra a play on words, pun
neodločena ígra draw
poštena, odkrita ígra fair play
nepoštena, zahrbtna ígra foul play
tvegana ígra a risky (ali a bold) game
nema ígra (pantomima) dumb-show
otročja ígra child's play, kid's play
(čudna) ígra narave (npr. tele z dvema glavama) beak (of nature)
ígre v spretnosti games pl of skill
tovariš pri ígri partner, playfellow, playmate
dolgovi pri ígri gambling debts, gaming debts
čas za ígro playtime
izguba pri ígri loss at play
podaljšanje ígre extra time
prekinitev ígre (odmor) ZDA time-out
prepoved ígre playing ban
pravilo (kake) ígre rule (of a game)
trajanje ígre length (ali time) of play
izid, rezultat ígre (nogomet itd.) score(s pl)
kakšen je izid ígre? what's the score?
kvarilec ígre killjoy, spoilsport, wet blanket
ígra mačke in miši cat-and-mouse game
igrati dvojno ígro (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
njegovo življenje je v ígri (na kocki) his life is at stake
imeti srečo v ígri to have a lucky break (ali streak), to strike lucky
izgubiti ígro to lose the game
predati ígro (kot izgubljeno) to give up the game as lost, (figurativno) to throw in the sponge (ali the towel)
to je otročja ígra v primeri z... it's child's play compared with...
dobiti ígro to win the game
goljufati pri ígri to cheat (at gambling), not to play fair, arhaično to sharp
pokvariti komu ígro (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
poskusiti (svojo) srečo v ígri to try one's luck at gambling
igrati nevarno ígro to play a dangerous game
igrati visoko ígro to play for high stakes
spregledal, spoznal sem njegovo ígro (figurativno) I understood his little game, I saw through his tricks
to je otročja ígra (figurativno) this is an easy task
to je bila otročja ígra šport, lahka zmaga this was a walkover (ali child's play)
zapraviti svoje premoženje pri ígri to gamble away one's fortune

imitor -ārī -ātus sum (gl. aemulus)

1. s posnemanjem predočiti (predočevati), — upodobiti (upodabljati), — prikaz(ov)ati, — narediti, — storiti: faber imitabitur aere capillos H., luctum penicillo (s čopičem) im. Ci.; od tod pesn.: flammas imitans pyropus O. ognju podoben, cornua lunam imitata O. podobni mesecu, ferrum sudibus i. V. nadomestiti, pocula vitea acidis sorbis i. V. iz jerebike (= jerebikovih jagod) pripravljati vinu podobno pijačo, humor potest imitari sudorem Ci. podobna biti, imitantes omnia picae O. oponašajoče srake, difficile est imitari gaudia falsa Tib. kazati; od tod: scribere mimos imitantes turpia O. (igre, ki slikajo sramotno življenje), putre solum imitamur arando V. z oranjem rahljamo zemljo (tako da postane podobna zrahljani).

2. (v ravnanju) posnemati, ponarediti (ponarejati): N., Plin., Eutr. idr. domesticum te habere dixisti exemplum ad imitandum Ci., neque iam deerunt, qui imitari velint Ci.; z obj.: se in re improbissima voluisse M. Antonium imitari Ci., chirographum i. Ci., haec imitemini, per deos immortales Ci., credidi eum, qui orationem bonorum imitaretur, facta quoque imitaturum Ci., opera ardua imitatu Val. Max., i. improbitatem, severitatem, virtutem Ci., i. voltu maestitiam T. hliniti; v nominalnih obl. v pass. pomenu: hoc sunt imitandi H. v tem jih je treba posnemati, imitata (et efficta) simulacra Ci., imitata voluptas O., affectus ficti et imitati Q.

immoler [-le] verbe transitif žrtvovati; pogubiti, pobiti, poklati; religion darovati

immoler son amour à son devoir svojo ljubezen žrtvovati svoji dolžnosti
il est immolé aux intérêts de sa famille on je žrtev interesov svoje družine
s'immoler žrtvovati se, žrtvovati svoje življenje, svoje interese

indemnité [ɛ̃dɛmnite] féminin odškodnina; odpravnina; dnevnica; povrnitev škode ali stroškov; doklada

indemnité de déménagement povrnitev selitvenih stroškov
indemnité de dépenses povrnitev stroškov
indemnité de déplacement, de route povrnitev potnih stroškov
indemnité pour cause d'expropriation povrnitev za razlastitev
indemnité de chômage brezposelna podpora
indemnité forfaitaire odpravnina
indemnité de guerre vojna odškodnina
indemnité de séparation odškodnina za ločeno življenje
indemnité journalière dnevnica; boleznina
indemnité kilométrique kilometrina
indemnité locale krajevna doklada
indemnité en nature, pécuniaire odškodnina v naturalijah, v denarju
indemnité parlementaire dnevnice za poslance in senatorje
indemnité de présence dnevnice za prisotnost
indemnité de représentation reprezentančna odškodnina (dodatek, doklada)
indemnité de risque doklada za nevarno delo
indemnité de transport povrnitev prevoznih stroškov
indemnité de vie chère, indemnité de cherté draginjska doklada
accorder (ali: allouer), recevoir une indemnité dati, dobiti odškodnino
avoir droit à une indemnité biti upravičen do odškodnine
être tenu à une indemnité biti obvezan za povrnitev škode
réclamer une indemnité zahtevati odškodnino

Indija India

Vzhodna (Zahodna) Indija the East (the West) Indies
Zadnja Indija Further India
Indija Koromandija figurativno land of milk and honey, lubberland, lotus-land, Cockaigne; Shangri-La; land of plenty
življenje kot v Indiji Koromandiji life of idleness and luxury

infērno m

1. relig., mitol. spodnji svet, podzemlje, kraljestvo mrtvih

2. relig. pekel:
caldo d'inferno pren. peklenska vročina
diavolo dell'inferno pren. zlobnež
lingua d'inferno pren. hudobnež, opravljivec
tizzone d'inferno pren. lopov, zdrahar
soffrire le pene dell'inferno pren. prestajati peklenske muke
mandare qcn. all'inferno pren. koga poslati k vragu
va all'inferno! pojdi k vragu!

3. pren. pekel, peklenska muka:
vivere insieme era divenuto un vero inferno skupno življenje je postalo pravi pekel

4. bot.
fico d'inferno (ricino) ricinus (Ricinus communis)
PREGOVORI: la via dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

ingérence [ɛ̃žerɑ̃s] féminin vmešavanje (dans v), poseganje v tuje zadeve, vtikanje

les ingérences d'un pays étranger dans la vie politique d'un Etat vmešavanje tuje dežele v politično življenje kake države