Franja

Zadetki iskanja

  • timed [táimd] pridevnik
    časovno (točno) določen, reguliran

    well-timed pravočasen, priličen, o pravem času
    ill-timed o nepravem času, nepriličen, neprikladen
  • Tīmomachus -ī, m (Τιμόμαχος) Timómah, slikar iz Bizantija, ki je živel v času Cezarja: Plin.
  • Tīmōn -ōnis, m (Τίμων) Tímon, grško moško ime; poseb.

    1. Atenec Timon, ki je živel v času peloponeške vojne, znan kot ljudomrzec: Ci. Od tod adj. Tīmōneus 3 Tímonov, tímonski, timonéjski: cenae Timoneae Sen. ph. = osamljene, samotne.

    2. grški kipar: L.

    3. neki drug grški kipar: Plin.
  • Tissaphernēs -is, m (Τισσαφέρνης) Tisafêrnes, perzijski satrap v Joniji v času peloponeške vojne: N., Iust.
  • toga -ae, f (tegere) pokrivalo

    1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

    2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

    3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

    4. meton.
    a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
    b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
    c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.
  • tomber1 [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

    tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
    il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
    il tombe à seaux lije kot iz škafa
    sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
    sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
    la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
    les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
    tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
    avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
    faire tomber podreti na tla, prevrniti
    faire tomber les difficultés odstraniti težave
    faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
    laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
    faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
    tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
    tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
    tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
    tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
    tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
    tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
    cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
    tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
    tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
    tomber en démence zblazneti
    tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
    tomber en disgrâce priti v nemilost
    tomber en faute pogrešiti
    tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
    tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
    tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
    tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
    tomber juste o pravem času, ravno prav priti
    tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
    tomber malade zboleti
    tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
    tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
    tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
    tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
    tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
    tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
    ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
    tomber à la renverse pasti vznak
    tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
    cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
    tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
    tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
    tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
    tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
    cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke
  • Tōranius -iī, m (Τωράνιος) Toránij, trgovec s sužnji v času drugega triumvirata: Plin.
  • tout1 e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

    à tout prendre v celem, v splošnem
    après tout končno, prav za prav, sicer pa
    de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
    en tout pays povsod
    en tout temps ob vsakem času
    malgré tout kljub vsemu
    (pendant) toute l'année (skozi) vse leto
    sur toute chose predvsem
    somme toute v celem (vzeto), v splošnem
    en tout cas v vsakem primeru
    voilà tout to je vse
    une fois pour toutes enkrat za vselej
    le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
    une vie toute de soucis skrbi polno življenje
    tout autant prav toliko, prav tako
    tout de bon popolnoma resno
    tout cet été vse to poletje
    tout comme prav tako kot, kot da
    tout un chacun vsak človek, vsi
    tout à coup nenadoma
    tout d'un coup na mah
    tout à fait popolnoma
    toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
    tout à l'heure pravkar
    tout de même kljub temu
    tout au moins vsaj, najmanj
    tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
    tout le monde vsi
    toute personne vsaka oseba, vsakdo
    tout au plus kvečjemu, največ
    tout le reste vse ostalo
    tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
    tous les trente six du mois (figuré) nikoli
    tout de suite takoj
    à toute vitesse z vso hitrostjo
    à tout venant komur koli
    de toute beauté zelo lep
    tous (les) deux oba
    c'est tout un to je vseeno
    c'est tout dire s tem je vse povedano
    tout est là v tem je problem
    ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
    être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
    elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
    elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
    tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
    tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro
  • tractus2 -ūs, m

    1. (trahere) vlečenje, vleka, (po)vlek, (po)teg, trákcija: limum harenamque et saxa ingentia fluctus trahunt: ita facies locorum cum ventis simul mutatur. Syrtes ab tractu (gr. ἀπὸ τοῦ σύρειν) nominatae S., Phaëthon longo per aëra tractu fertur O., vellera tractu mollire O. z vlečenjem = s predenjem, predoč, predé, tractu in spiram se colligit anguis V. skrčivši (se) se zvije v kolobar, skrči se in zvije v klobčič, tractu gemens rota V. pri vleki škripajoče, flammarum tractus V., Lucr. pramen, modicus tractus (pri mreži) Plin., corporis tractus Q. gibanje, premikanje, lunae Ci. ali Nili Lucan. tek, tok, venti Val. Fl. vetrova vleka, pihanje, piš, vetje, si qua incerto fallet te littera tractu Pr. netrdna poteza črke.

    2. occ.
    a) razteg, lega, položaj: arborum N. dolga vrsta, muri Ci., contemplatus, qui tractus castrorum esset L., cum mediae iaceant immensis tractibus Alpes Lucan.; meton. kraj, pokrajina, krajina, stran, področje (dežele): Plin., Eutr. idr., in eo tractu oppidi C., Venafranus Ci., tractus caeli H. podnebje, corruptus caeli tractus V. okuženo podnebje, tractus uter plures lepores educet H., tractus Laurens L.
    b) poteg, požirek, srk: aquae Lucan. pitje.

    3. metaf.
    a) zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasnost: Ci. idr., eludere hostem tractu belli (= bellum trahendo) T., tractu et lentitudine mortis T.; occ. zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasni tok besed: quanta haesitatio tractusque verborum Ci.
    b) (miren, umirjen, lahen) tok ali tek (govora), umerjen (umirjen) slog: tractus orationis lenis et aequabilis Ci., cetera quae continuo magis orationis tractu decurrunt Q., haec (sc. oratio) vel maxime vi, amaritudine, instantiā, haec (sc. historia) tractu et suavitate atque etiam dulcedine placet Plin. iun.; pares elocutionum tractus Q. zasuki, obrati; occ. α) izpeljevalno podaljševanje, podaljševanje pri izvajanju besed (npr. če nastane iz similitas similitudo): Q. β) tek, pretek, minevanje časa: eodem tractu temporis Vell. ob istem času, hoc tractu temporum Vell., perpetuo aevi tractu Lucr. neprestano, neprenehno, ne(pre)nehoma, tractus aetatis, id est senectus Val. Max., legatum tractum (dobo) habere Icti.
  • trāns-currō -ere -currī (-cucurrī) -cursum (trāns in currere)

    I. intr.

    1. na ono stran, na drugo stran, tja (s)teči ali (pre)peljati (prepeljevati, prepeljavati) se: hinc ad forum Ter., cito curriculo ad nos Pl., a captis propioribus castris in altera transcursum castra ab Romanis est L.; metaf. preiti (prehajati) k čemu, v kaj, na kaj: hic ad melius poterit transcurrere H., in dissimilem (sc. rem) Corn.

    2.
    a) teči mimo: Plin. idr., (sc. aprum) praeter oculos regis transcurrere iussit O., caelo transcurrunt sidera V., remos transcurrentes (mimo plujoč) detergent C., terrae transcurrere Val. Fl. dežele so tekle mimo njih = jadrali so mimo dežel.
    b) (o času) preteči (pretekati), poteči (potekati), miniti (minevati): patior ergo aestatem transcurrere Plin. iun., cum tempus iam longum transcurreret Gell.

    3. teči, iti skozi kaj, preko česa: per spatium Lucr., per geminum tempus Sil.

    II. trans. preteči (pretekati) kaj, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se skozi ali čez kaj, prehoditi (prehajati) kaj: Col., Plin., Suet., Cl. idr., caelum transcurrere nimbus (sc. visus est) V., Hellespontum N.; pass.: raptim transcursā porticu Ap., Euphrate ponte transcurso Amm.; metaf.
    a) cursum suum transcurrere Ci. hitro (brez zadrževanja, brez postanka) preteči pot življenja.
    b) hitro (površno) pregledati (pregledovati): scripta lectione Q. hitro prebrati, partem operis Q., narrationem Sen. ph.
    c) v govoru preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati, ne vzeti (jemati) v poštev, ne upoštevati: in quā (sc. narratione) sciens transcurram subtiles nimium divisiones Q.
  • trāns-volō (trā-volō) -āre -āvī -ātum (trāns in volāre)

    I. intr. (z)leteti (letati) skozi kaj; metaf. (z)leteti kam, preleteti, preteči, (od)hiteti kam: Varr., Sen. tr. idr., eques transvolat in alteram partem L., arma transvolarunt ad hostes Pl., transvolat ignis Lucr.

    II. trans.

    1. kaj preleteti (preletati, preletavati), prehite(va)ti, hitro prekoračiti (prekoračevati), prečkati: oceanum Corn., Pontum, Boeotias fines Plin., Alpes, Asin. Poll. in Ci. ep.; metaf.: dum transvolat auras (sc. vox) Lucr., qualia sunt vitri (sc. foramina), species quā travolat omnis Lucr. šine skozi; pren.: cogitatio animum transvolans Plin. prešinjajoča.

    2. occ. leteti mimo, hiteti mimo, šiniti mimo, huš(k)niti (mimo): Cupido transvolat aridas quercus H., vela navium Plin., Nilus insulas transvolat Plin. teče mimo otokov, ob otokih; metaf. (o času): ad nutum tuum momenta transvolant Aug.; pren.: transvolat (sc. meus amor) in medio posita H. hiti mimo … , se ne (z)meni za …
  • tras po; (zadaj) za

    tras mucho tiempo po dolgem času
    tras (de) sí za seboj
    tras de (zadaj) za; ne glede na to, da; ne samo ... temveč tudi
    uno tras otro eden za drugim
    andar tras a/c stremeti za, potegovati se za
    andar tras de alg. iti za kom
  • trgovin|a1 ženski spol (-e …) lokal: der Laden (bio Ökoladen), das Geschäft, die Handlung (z delikatesami Feinkostladen, diskontna Discountgeschäft, z galanterijo Galanteriegeschäft, Kurzwarenhandlung, samopostrežna Selbstbedienungsladen, specializirana Fachgeschäft, Spezialgeschäft, tovarniška Betriebsverkaufsstelle, s čevlji Schuhgeschäft, Schuhladen, s fotomaterialom Fotogeschäft, s perilom Wäschegeschäft, s pohištvom Möbelgeschäft, s porcelanom Porzellanladen, s potrebščinami za ročna dela Handarbeitsgeschäft, s slikami Bilderhandel, s spominki Andenkenladen, s športnimi potrebščinami Sportgeschäft, s tekstilom Textilwarengeschäft, s tobačnimi izdelki Tabakwarenhandlung, z elektromaterialom Elektrogeschäft, z gramofonskimi ploščami Schallplattengeschäft, z igračami Spielwarenhandlung, z mešanim blagom Gemischtwarenhandlung, z modnimi artikli Modewarengeschäft, z oblačili Textilgeschäft, z obleko Kleidergeschäft, z živili Lebensmittelgeschäft, z živalmi Tierhandlung)
    trgovina z gradbenim materialom der Bauhof
    čas zapiranja trgovin die [Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit, der [Verkaufsschluß] Verkaufsschluss, der [Ladenschluß] Ladenschluss
    zakon o poslovnem času trgovin das [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz
    lastnica trgovine die Geschäftsinhaberin, Ladeninhaberin
    lastnik trgovine der Geschäftsinhaber, Ladeninhaber
    otvoritev trgovine die Geschäftseröffnung
    tatvina v trgovini der Ladendiebstahl
    figurativno kot slon v trgovini s porcelanom wie ein Elefant im Porzellanladen
  • tribūnus -ī, m (tribus) tribún

    1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

    2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

    3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

    4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

    5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

    6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.
  • tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

    1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

    2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

    3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.
  • Trogus (-ī) Pompeius (-ēī ), m Tróg Pompêj, rimski zgodovinar v Avgustovem času; njegovo delo nam je ohranjeno le v Justinovem izvlečku: Iust.
  • Tubantēs -um, m Tubánti, germansko pleme, ki je v Germanikovem času živelo ob južnem bregu reke Lippe: T.
  • turkey [tə́:ki] samostalnik
    zoologija puran, purica
    ameriško, sleng polomija, neuspeh (filma, gledališke igre)
    ameriško, pogovorno resnica, dejstva

    turkey cock purman
    turkey hen purica
    turkey poult puranček
    turkey trot vrsta plesa (v času 1. svetovne vojne)
    red as a turkey rdeč kot puran (kot rak) (od jeze)
    to talk (cold) turkey ameriško, pogovorno, figurativno naliti čistega vina, odkrito govoriti, brez ovinkov povedati
    talk turkey! na dan z besedo!
  • turn1 [tə:n] samostalnik
    vrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja
    figurativno izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza
    ekonomija prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba
    figurativno sposobnost, talent, dar (for za)
    nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz
    pogovorno živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka)
    tisk obrnjena črka, obrnjen tisk
    šport trojka (pri drsanju)
    množina, medicina menstruacija, mesečna čišča

    turn (and turn) about izmenoma, menjaje se
    at every turn pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem času
    before one's turn preden smo na vrsti
    by turns, in turns izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugim
    every one in his turn! vsakdo (vsi) po vrsti!
    in turn po vrsti
    in the turn of a hand v hipu, kot bi trenil
    out of one's turn zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestu
    to a turn izvrstno
    a turn of anger napad jeze
    turn of the century konec stoletja
    a turn of fortune (of Fortune's wheel) preobrat, preokret sreče, usode
    a turn to the left zavoj na levo
    turn of life medicina klimakterij
    the turn of the tide oseka, figurativno sprememba položaja, preobrat
    done to a turn (s)pečen kot treba
    hand's turn ročno delo
    to be of humorous turn imeti smisel za humor
    to be on the turn biti na preokretnici, prelomnici
    he is fond of old turns of expression on se rad starinsko izraža
    whose turn is it? kdo je na vrsti?
    now it is my turn sedaj sem jaz na vrsti
    the milk is on the turn mleko se bo vsak hip skisalo
    the cake is done to a turn kolač je ravno prav pečen
    to do s.o. a good (bad) turn napraviti komu dobro (slabo) uslugo
    he did me an ill turn škodoval mi je, eno mi je zagodel
    one good turn deserves another roka roko umiva, usluga za uslugo
    to (a)wait one's turn čakati, da pridemo na vrsto
    to give s.o. a turn prestrašiti koga
    to have a turn for languages ima dar za jezike
    he has a curious turn of mind čudnega značaja je
    I heard short turns in the music-hall slišal sem kratke točke programa v varieteju
    left (right) turn! britanska angleščina, vojska na levo (desno)!
    we read turn and turn about menjavali smo se pri čitanju
    don't speak out of your turn! ne govori, če nisi na vrsti!
    it serves my turn to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)
    to take a turn at s.th. kratek čas se s čim ukvarjati
    to take a turn to the right zaviti na desno
    to take turns medsebojno se menjavati (at rowing pri veslanju)
    to take a turn in the park napraviti kratek sprehod (rundo) v parku
    to take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) obrniti se na boljše (slabše)
    disease took a favourable turn bolezen se je obrnila na bolje
  • tȕrskī -ā -ō turški: turski jezik, narod; -a sablja; -a kava, kafa; -a carevina, republika; -a kaldrma z okroglimi neenako velikimi kamni tlakovana cesta, ulica; -a djetelina bot. esparzeta; turski perčin bot. vimenjak; turski neven bot. abrašica; turski svati bot. navadni pljučnik; za -og zemana v času turškega vladanja; na -u = po turski prisl. po turškem; proći kao mimo -og groblja ne se zmeniti za kaj