Franja

trifle through neprehodni glagol
zapravljati čas, prebiti čas v brezdelju

trilla ženski spol mlatev, mlačva, čas mlačve

tri-noctium -iī, n (trēs in nox) tri noči, čas (doba) treh noči, trinočje (tronočje): Serv., Macr., Prisc. idr., lectisternioque ac ludis trinoctio factis aram terra, ut ante fuerat, obruit Val. Max., non enim posse impleri trinoctium Gell., luto tenui circumlitos esse oportet et de eo lecto trinoctium continuum non decubat Gell., ea quotannis trinoctio abesset atque eo modo cuiusque anni usum interrumperet G., trina Tarentino celebrata trinoctia ludo: qualia bis genito Thebis trieterica Baccho Aus., circumstetere igitur hoc munimentum per triduum et trinoctium Amm., captus agilitate nostrorum indicavit per triduum et trinoctium flumen transisse Germanos Amm.

trödeln figurativ mečkati, zapravljati čas

truant [trúənt]

1. samostalnik
lenuh, delomrznež, brezdelnež; zmuzné; potepinski učenec, "špricar"

to play truant namerno ne iti v šolo, "špricati" šolo

2. pridevnik
len, brezdelen, potepinski; zanemarjajoč svoje dolžnoati, zabušantski; ki namerno ne gre v šolo, špricarski; bloden (o mislih)

truant officer uradnik šolske uprave, ki preiskuje primere "špricanja" šole
truant school zgodovina vzgojni zavod

3. neprehodni glagol
pohajkovati, postopati, potepati se, lenariti, živeti brez dela, v brezdelju; čas zapravljati; namerno ne iti v šolo, "špricati"; zabušavati
figurativno zanemarjati svoje delo, svoje dolžnosti

TU kratica mTempo Universale greenwiški čas

tunc, adv. (tum in ce; tum (adv. acc. n. pron. debla *to-) je okrepljen z demonstrativno part. -ce)

1. takrat, tedaj (starejše ondaj), tisti čas, v tistem času (o preteklih dejanjih; naspr. nunc, gr. τότε): tunc quoque forte legebat (sc. flores), cum puerum vidit O., vos tunc paruistis, cum paruit nemo Ci., erat tunc excusatio iusta, nunc nulla est Ci., nunc quidem deleta est, tunc florebat Ci., cuius erat tunc nationis, cum hinc abit? Pl.; abs.: ubi tunc eras? Ci., cives Romani tunc facti sunt Campani Enn., tunc pol ego perii Pl., pugnatur una tunc omnibus in partibus C.; pleonast.: tunc temporis Iust., Ap., tunc locorum Tert.

2. (prav) tedaj, (prav) takrat, takrat še le, takrat ravno (izraža istodobnost z drugim dejanjem): in illa tunc, cum omnia dicta sunt, testes dantur Ci., reus tunc narrationem subtrahet, cum id, quod obicitur, nec negari nec excusari poterit Q., tunc putant obeundam esse provinciam, cum in areis frumenta sunt Ci., si favi transversi inhaerent, tunc scalprato ferramento est opus Col., si irascente domino invitant, tunc venire cum magno invitantium periculo Sen. Ph.; okrepljeno: tunc vero impotentis fortunae species conspici potuit Cu., quia tunc maxime sic humorem mutabilis terra est Sen. ph., tunc domum (domum tunc) … cum Pl., Col.; abs.: Pl., Pr.

3. redko pri naštevanju: cum … tunc = cum … tum: Ci.

twilight [twáilait]

1. samostalnik
somrak, poltema, slaba svetloba; (večerni, jutranji) mrak
figurativno prehodni čas; nejasnost, zabrisanost

twilight of the gods somrak bogov

2. pridevnik
(so)mračen, temačen

twilight sleep medicina polzavestno spanje

3. prehodni glagol
slabotno, medlo osvetliti

u predl.
I. z rod.
1. pove, da nekdo nekaj ima, da je nekomu nekaj lastno: u djevojke duge trepavice
2. pri, med: u nas to nije običaj pri nas to ni navada; u nas se to ne radi med nami se to ne dela
3. pri: knjigu sam ostavio u njega
II. s tož.
1. v: idem u školu; uzeh pero u ruku
2. izraža način: ići u korak s kim; dati novac u zajam; u jednu nogu obuven; zvoniti u sva zvona
3. izraža čas: u staro doba se živjelo skromno
III. z mest. v: živjeti u gradu; držati nešto u pameti; u dobru se ne ponesi, a u zlu se ne ponizi; kad u jutru dan osvane; djevojka tanka u struku

Übergangszeit, die, prehodni čas, prehod

umbestellen spremeniti čas/kraj srečanja

umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca

1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.

2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).

3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.

4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.

Umbruchzeit, die, prelomni čas

Umlaufzeit, die, Physik, Astronomie obhodni čas, obhodna doba; Astronomie čas obkroženja

Umschlagzeit, die, Elektrizität preklopni čas

Unfallzeit, die, čas nesreče

untimeliness [ʌntáimlinis] samostalnik
nepravi (neprikladen, nepripraven, neugoden) čas; (pre)zgodnost

Urlaubstermin, der, določeni čas dopusta

Urlaubsvertretung, die, nadomeščanje za čas dopusta; človek, ki nadomešča (koga) v času dopusta

Urlaubszeit, die, čas dopustov