Franja

Vielfache, das, Vielfaches, Mathematik večkratnik, mnogokratnik kleinstes gemeinsames Vielfaches najmanjši skupni večkratnik; um ein Vielfaches erhöhen močno povečati (potrojiti itd.)

vier štiri; die vier Buchstaben figurativ prečastita; es ist vier ura je štiri; alle viere vse štiri; auf allen vieren po vseh štirih; in alle vier Winde na vse vetrove; um vier (Uhr) ob štirih

vigil, vigilis (prim. vegeō)

1. subst. m čuvaj, stražar, stražnik, čuvar: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., vigiles eius loci L., vigiles … novo more scutum in vigiliam ferre vetuit: non enim in pugnam vigilem ire, ut armis utatur, sed ad vigilandum, ut, cum senserit hostium adventum, recipiat se excitetque ad arma alios L., vigiles (v vojski) flagitium suum excusabant T., vigiles mundi (= sonce in mesec) Lucr., vigiles nocturni Plin. (o petelinih); toda vigiles nocturni Pl. nočni čuvaji; occ. pl. vigiles nočni in požarni čuvaji (pazniki, redarji), ki so bili od Avgusta naprej razdeljeni na sedem oddelkov (cohortes) pod vodstvom posebnih predstojnikov (praefecti): adversus incendia excubias nocturnas vigilesque commentus est (sc. Augustus) Suet., vigilum cohortes, praefectus vigilum T., praefecti vigilum, praefectus vigilibus Dig.

2. pesn. adj. buden, bedèč, bdèč, bedljiv, čuječ, čujoč, pazljiv, zbujen: ales O. petelin, canes H., Aurora, custodia O., lucernae H. nočne, ignis V., O. vedno goreč, večen, oculi O. vedno bedeče, auris Stat. pazljivo poslušajoče, questus Stat. ponoči zagnan vek, noctem in castris tutam et vigilem capessere T. noč varno prebedeti v taboru, prius orto sole posco H. zbujen pred sončnim vzhodom, vigil cura, vigiles curae O. vedno budna (budne), nikdar ne mirujoča (mirujoče), animus vigil Stat.

Opomba: Abl. sg. subst. -e, adj. -ī; gen. pl. -um.

vis|eti [é] (-im)

1. hängen (dol herabhängen, herunterhängen, iz heraushängen, okoli herumhängen um, pred/spredaj [davorhängen] davor hängen, preko überhängen, ven hinaushängen)
viseti na čem hängen an, (biti obešen na) angehängt sein
viseti na kom (obešati se na) kleben an, hängen an
viseti na nitki figurativno auf des Messers Schneide stehen, an einem Haar hängen
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben
kar naprej viseti na telefonu dauernd an der Strippe hängen
figurativno to mi dol visi das [läßt] lässt mich kalt

2. (lebdeti) schweben
figurativno viseti v zraku in der Luft schweben

3. (biti neodločeno) schweben, in der Schwebe sein

4. teren: geneigt sein, hängen

vivace agg.

1. knjižno dolgoživ

2. bot. trajen

3. živ, živahen:
bambino vivace živ otrok
ingegno vivace živahen um

4. pren. živahen, ognjevit:
discussione vivace živahna razprava

5. pren. živ, sijajen:
colore vivace živa barva

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

volj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Wille (lastna Eigenwille, ljudska Volkswille, skupna Gesamtwille, Gemeinwille, volivcev Wählerwille)
Božja volja die Schickung Gottes
poslednja volja pravo der letzte Wille, letzter Wille, die letztwillige Verfügung
svobodna volja die Willensfreiheit, freier Wille
šibka volja die Willensschwäche
… volje Willens-
(izjava die Willenserklärung, die Willensäußerung, izražanje die Willensäußerung, moč die Willenskraft, oblikovanje die Willensbildung, svoboda die Willensfreiheit)
rade volje bereitwillig
šibke volje willensschwach
jemati/vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
uveljavljati svojo voljo seinen Willen/Kopf durchsetzen
brez volje willenlos
biti brez lastne volje keinen eigenen Willen haben
neodvisen od volje unwillentlich
po volji nach dem Willen
biti po volji komu (jemandem) passen, (jemandem) nach der Nase sein
po lastni volji nach seinem Willen
po mili volji nach Belieben, nach Herzenswunsch, nach Herzenslust, nach Lust und Liebe
po lastni volji (prostovoljno) aus freien Stücken
gospodariti po mili volji schalten und walten
pri volji beim Willen, bereit, geneigt
pri najboljši volji beim besten Willen
biti pri volj za aufgelegt sein zu
proti svoji volji (neprostovoljno) wider Willen, gezwungenermaßen, gezwungenerweise
vdan v Božjo voljo gottergeben
z močno voljo willenstark
za božjo voljo! um Gotteswillen!

vólja (-e) f

1. volontà, volere; voglia:
človek železne volje individuo di una volontà ferrea
človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
svobodna volja libero arbitrio
volja do dela voglia di lavorare
volja do učenja volontà di studiare
po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
dobra volja buonumore
slaba volja malumore, cattivo umore
spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
filoz. volja do moči volontà di potere
jur. pogodbena volja libertà contrattuale
polit. misija dobre volje missione di buona volontà

vrat¹ moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija der Hals (krivi Schiefhals, labodji Schwanenhals, maternični Gebärmutterhals, stegnenični Schenkelhals)
bikovski vrat der Stiernacken
svinjski vrat kos mesa: der Schweinkamm
obseg vratu die Halsweite
za dolžino vratu um Halslänge
zlom stegneničnega vratu medicina der Schenkelhalsbruch
prerezati vrat komu (jemandem) die Kehle durchschneiden
sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
stegovati vrat sich den Hals verrenken
zaviti vrat komu (jemandem) den Hals umdrehen, den Kragen umdrehen
zlomiti si vrat medicina sich den Hals brechen, sich das Genick brechen

do vratu bis an den Hals/bis zum Hals
biti zadolžen do vratu tief in der Kreide sitzen
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals (tudi figurativno)

na vrat auf den Hals
na vrat na nos figurativno Hals über Kopf
nastaviti nož na vrat komu (jemandem) das Messer an die Kehle setzen
nastaviti pištolo na vrat die Pistole auf die Brust setzen
spraviti na vrat (jemandem etwas) aufhalsen
ne spravljati na vrat komu kaj (jemandem etwas) vom Halse halten

na vratu am Hals
jamica na vratu anatomija die Drosselgrube
imeti na vratu auf dem Halse haben

od vratu vom Hals
odmaknjen od vratu ovratnik ipd.: halsfern

okoli vratu am Hals, um den Hals, in der Halspartie
objeti okoli vratu koga (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
pasti okoli vratu komu (jemandem) um den Hals fallen, (jemanden) umhalsen

s tenkim/z dolgim vratom dünnhalsig/langhalsig

za vrat für den Hals
bonbon za vrat der Halsbonbon
obkladek za vrat der Halswickel
ščitnik za vrat der Halsschutz
prijeti/zagrabiti za vrat (jemandem) an die Gurgel fahren, (jemanden) an der Gurgel packen, am Kragen nehmen/packen

čepeti za vratom komu (jemandem) auf der Pelle liegen/sitzen

vrel [éu] (-a, -o) [kochendheiß] kochend heiß, kochend heiß, [siedendheiß] siedend heiß, siedend
vrela milnica die Seifenbrühe
kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei

vsak (-a, -o)

1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied

Wand, die, (-, Wände) stena; alpinistisch stena, ostenje; Geographie von Trogtälern: pobočje; [Schiffahrt] Schifffahrt platnica (škripca); figurativ zid; spanische Wand španska stena; weiß wie eine Wand bel kot zid; die eigenen vier Wände lastni zidovi; figurativ eine Wand von Schweigen zid molka; Wand an Wand wohnen mit biti neposreden sosed z; an die Wand drücken/spielen potisniti ob zid; an die Wand stellen jemanden postaviti pred zid (ustreliti); für/gegen eine Wand reden govoriti gluhim ušesom; es ist, um die Wände hochzugehen človek bi skočil iz kože

was

1. Interrogativpronomen kaj; auf/für/um was na/za/za kaj; mit was s čim; von was o čem; was für (ein/eine/eines) kakšen, kakšna, kakšno (was für Blumen kakšne rože, was sind das für Blumen kakšne rože so to) ; aber was kaj pa; und was nun kaj pa zdaj?; weißt du was! veš kaj!; und was denn? pa potem?; was meinen Sie damit? kako to mislite?; was ist das schwierig kako težko je to; was an koliko; was kostet das koliko to stane

2. Relativpronomen: kar; kolikor (lauf, was du kannst teci, kolikor moreš)

3. Indefinitpronomen (etwas) nekaj, kaj; ganz was anderes čisto nekaj drugega; so was kaj takega; was auch immer karkoli so was! kaj takega!; ach was! kje neki!; und was nicht alles in kaj vse še ne

weinen jokati (um za); Tränen weinen točiti/prelivati solze; sich in den Schlaf weinen v joku zaspati; sich die Augen rot weinen imeti rdeče oči od joka

weiter naprej, dalje; sich um etwas Kümmern usw.: še naprej; und so weiter in tako naprej, in tako dalje; nichts weiter/nichts weiteres nič drugega, nič več; niemand weiter nihče drug; nicht weiter schlimm usw.: ne posebno (hud itd.); kein Wort weiter! niti besede več!

Welt, die, (-, -en) svet; alle Welt ves svet, vsi ljudje; auf der Welt na svetu; auf die Welt bringen roditi, poroditi; auf die Welt kommen roditi se; aus aller Welt z vsega sveta; aus der Welt gehen zapustiti svet (umreti); aus der Welt schaffen spraviti s sveta; durch die Welt po svetu; durch die Welt gehen hoditi po svetu; in der Welt na svetu; in aller Welt sploh (Warum in aller Welt zakaj sploh, was in aller Welt kaj sploh, kaj za hudiča) ; um alles in der Welt za vse na svetu; um nichts in der Welt za nič na svetu; von dieser Welt od tega sveta (mein Reich ist nicht von dieser Welt moje kraljestvo ni od tega sveta) ; vor aller Welt pred vsem svetom; zur Welt bringen roditi, Tiere: skotiti; zur Welt kommen roditi se; zwischen uns liegen Welten ločujejo nas vesolja/svetovi; die Welt aus den Angeln heben wollen postaviti vse na glavo

werben (warb, geworben) delati reklamo (für za); Mitglieder: novačiti, pridobivati; werben um prizadevati si za, ein Mädchen: dvoriti (dekletu)

werfen (warf, geworfen) vreči, metati (sich se); mit der Hand: lučati, zalučati; ein Tier Junge: kotiti, skotiti; werfen auf Licht usw.: vreči/metati na, usmerjati/usmeriti na; sich werfen Technik zviti/zvijati se, zvegati se; sich werfen auf vreči se na; sich in die Kleider werfen potegniti obleko nase; sich in Positur werfen postaviti se v pozituro; Anker werfen [Schiffahrt] Schifffahrt zasidrati se; Bomben werfen odmetavati bombe, bombardirati; einen Rekord werfen doseči rekord (z metom); Dias an die Wand werfen projicirati diapozitive na steno; sein Geld aus dem Fenster werfen metati denar skozi okno; aus dem Haus werfen vreči iz hiše; mit Geld um sich werfen metati denar okoli sebe, na veliko zapravljati denar; mit Steinen/Tomaten werfen nach obmetavati (koga) s kamni/paradižniki

Wette, die, (-, -n) stava; um die Wette kot za stavo; eine Wette eingehen staviti; was gilt die Wette? kaj staviš?

wetteifern: wetteifern mit tekmovati z (um za)